Ljutomerska županja Karba in črenšovski župan Törnar menita, da so zavore pri gradnji pomurskega vodovoda predvsem na strani vodstva projekta – Ministrstva za okolje in ostalih pristojnih organih. Karba si želi več proaktivnega pristopa na obeh ravneh.
Enoten sistem pomurskega vodovoda je cilj, k kateremu pomurski župani, ki po besedah okoljskega ministra Roka Žarnića postajajo 'nervozni', stremijo že skoraj celo desetletje. Prav pristojno ministrstvo pa je bilo tisto, ki je moralo sprejeti očitke koordinatorjev podsistemov glede nadzora, zagotavljanja sredstev in glede priprave ustrezne dokumentacije. Novi končni rok za oddajo slednje je preložen na konec leta 2011.
MOP z vedno novimi predlogi povzroča zamik realizacije
Da je krivca treba iskati v vrstah Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je koordinator podsistema in župan občine Črenšovci Anton Törnar povedal že na zadnji seji pomurske razvojne regije, pri tem pa dodaja, da je po podpisu aneksa k krovni pogodbi organ prelevil iz vloge investitorja v vlogo kontrolnega organa, ki svojo nalogo opravlja površno. “Ko smo končno od MOP-a pridobili strokovne osnove, to pa je idejni projekt, ki ga je naročil, prevzel in tudi plačal MOP smo v njem ugotovili številne tehnične pomanjkljivosti,” ugotavlja Törnar in pri tem izpostavlja težave pri hidravličnem izračunu, predvsem pa MOP-u očita površnost, zavlačevanje realizacije projekta in vedno novih predlogih, s katerimi se soočajo pri podsistemu A. Na MOP-u so na očitke odgovorili, da gre za izjemno obsežne projekte, ki zahtevajo aktivno sodelovanje tudi na medobčinski ravni. "Menimo, da je pri pripravi pomurskega vodovoda bil narejen velik napredek, je pa res, da priprava projektne dokumentacije ne poteka v skladu s prvotno zastavljeno časovno dinamiko," odgovarjajo na okoljskem ministrstvu.
Karba: “Časa ni veliko”
Ljutomerska županja in predsednica Sveta Pomurske razvojne regije Olga Karba, ki koordinira ljutomerski podsistem C, že skoraj desetletje trajajoč postopek zbiranja ustrezne dokumentacije in pridobivanja kohezijskih sredstev pri projektu, ki je bistvenega pomena za Pomursko regijo, ocenjuje kot nedopusten. Kot ključni razlog za stagnacijo oz. počasnost realizacije izpostavlja vodenje projekta, ki skozi celoten postopek podoživlja spremembe, kar posledično pomeni zamik v realizaciji, od pristojnih organov pa enako kot Törnar želi več proaktivnosti s strani MOP-a in ostalih pristojnih organov na državni in lokalni ravni.

Pričetek gradnje najkasneje do leta 2013
Gradnja vodovoda se mora pričeti prihodnje leto, meni predsednica sveta pomurske razvojne regije o projektu, za katerega sredstva pri izgradnji vodnih virov in transportnih vodovodov v celoti zagotavlja državni proračun in Kohezijski sklad EU. Občine morajo 10 odstotni delež sredstev zagotoviti le pri grandnji primarnih in sekundarnih vodovodov. Črenšovski župan kot možen začetek gradnje vodovoda domneva leto 2013, ob predpostavki ustrezno oddanih kohezijskih vlog in pripravi ustrezne dokumentacije, vendar je realizacija v prvi vrsti odvisna od MOP-a kot posredniškega organa ter Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko kot organa upravljanja. Na MOP-u ocenjujejo, da bodo v letu 2012 pričeli z gradnjo vodovoda, prav tako naj bi se projekt zaključil z zastavljenimi roki - leta 2015.
Minister in pristojni organi prevzemajo odgovornost
Vodovod, ki predstavlja osnovni infrastrukturni del vsake regije, ostaja v Pomurju tudi v nadalje le črka na papirju. O končnem roku, t.j. leto 2015, pa je okoljski minister na zadnji seji povedal, da so še druge možnosti v primeru neizvedbe. Odgovornost glede gradnje okoljski minister prevzema na ustrezne organe vključno z lastnim pristojnim ministrstvom, vendar se navkljub optimizmu, ki so ga državniki pokazali na omenjeni seji, poraja vprašanje o realni sliki pričetka in predvsem zaključka projekta ob trenutnem stanju v vladi.