Mestni svet Murske Sobote potrdil rebalans proračuna za leto 2025.
Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na današnji 18. redni seji potrdil rebalans proračuna za leto 2025, ki prinaša nekaj ključnih sprememb in investicij. Za je glasovalo 22 svetnikov, nihče ni bil proti.
Seja je bila v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, kjer so člani sveta razpravljali o prioritetah občinskega financiranja. Četrta točka dnevnega reda, ki je zajemala kadrovske zadeve, je bila umaknjena.
Rebalans proračuna predvideva povečanje prihodkov in odhodkov občine.
Po prvotnem proračunu je bilo planiranih 30.330.219 evrov prihodkov, zdaj pa rebalans prinaša povečanje na 32.017.952 evrov.
Na drugi strani se povečani prihodki odražajo tudi v višjih odhodkih. Veljavni proračun je predvideval 30.730.192 evrov odhodkov, rebalans pa jih dviguje na 33.896.318 evrov.
Več za Fazanerijo, manj za kolesarsko stezo
V proračunu za leto 2025 je bilo za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije načrtovanih 10.960.381 evrov, kar predstavlja največji delež investicijskih odhodkov. S proračunskim rebalansom se ta vrednost povečuje za 32.814 evrov.
Za novogradnje je bilo prvotno predvidenih 5.509.394 evrov, s spremembami v rebalansu pa se ta vrednost povečuje za 861.717 evrov. Med ključnimi novimi investicijami so izgradnja sončnih elektrarn (707.631 evrov), komunalno urejanje novega stanovanjskega območja na Pušči (376.891 evrov) ter druga faza ureditve Noršinske ulice (326.044 evrov).
Poleg tega proračunske spremembe vključujejo financiranje Centra vodnih športov in reševanja v Murski Soboti (147.000 evrov), izvedbo kajak-kanu steze na Soboškem jezeru (75.640 evrov) ter dograditev tribun na stadionu Fazanerija (58.953 evrov).
Dodatna sredstva so namenjena tudi izgradnji kolesarskega poligona Pumptrack (50.000 evrov), ureditvi športnega centra Rakičan (50.000 evrov) in vzdrževanju kanalizacijskega sistema (15.000 evrov). Sredstva so namenjena tudi za stadion Fazanerija (47.000 evrov), komunalno urejanje stanovanjskega območja po veljavnem OPPN SO 99 (38.637 evrov), vzdrževanje mešanega in meteornega sistema kanalizacije (15.000 evrov) in novogradnjo nadstreška VGD Černelavci (14.213 evrov).
Po drugi strani pa rebalans prinaša tudi zmanjšanja nekaterih postavk, med drugim za:
- kolesarsko povezavo Bakovci-Dokležovje (-853.643 evrov),
- prvo fazo ureditve Noršinske ulice (-114.643 evrov) ter
- kolesarsko stezo v Satahovcih (-57.000 evrov).
Razlogi za manj sredstev
Razlog za zmanjšanje sredstev za kolesarsko povezavo Bakovci - Dokležovje je zamik pri pridobivanju zemljišč v letu 2024, zaradi česar prijava za evropsko sofinanciranje ni bila uspešno zaključena. Projekt bo ponovno prijavljen v letu 2025, do takrat pa bodo dokončani postopki pridobivanja zemljišč. Izvedba investicije se prestavlja na leto 2026.
Projekt Noršinska ulica prva faza je bil večinoma zaključen v letu 2024, zato se v letu 2025 predvideva le zaključek del in izplačilo kupnin za zemljišča. V mestni upravi navajajo, da bo projekt fizično zaključen predvidoma do konca meseca aprila.
Izvedba kolesarske steze Satahovci se v celoti prestavlja na leto 2026 zaradi višje projektantske ocene in tehničnih težav na določenih zemljiščih.
V letu 2025 bodo sredstva namenjena zaključku projektne dokumentacije, pridobivanju zemljišč in dodatnim preizkusom ponikanja meteorne vode.
Manj za cesto skozi Markišavce
V proračunu za leto 2025 je bilo za rekonstrukcije in adaptacije sprva načrtovanih 5.450.987 evrov, vendar se s proračunskim rebalansom ta znesek zmanjšuje za 828.903 evrov.
Med večjimi dodatnimi investicijami so druga faza rekonstrukcije Noršinske ulice (792.571 evrov), izvedba agromelioracij na komasacijskem območju Satahovci (158.849 evrov) ter prometne ureditve v mestu (75.000 evrov). Sredstva so namenjena tudi investicijam in vzdrževanju osnovnih šol (68.902 evrov), prenovi delavskega doma - upravne enote (50.000 evrov), pokritemu kegljišču iz participativnega proračuna 2023 (30.000 evrov), prenovi mestnega središča prva faza (7500 evrov) in prenovi Delavskega doma (646.068 evrov).
Na drugi strani pa se financiranje nekaterih projektov zmanjšuje.
Med večjimi spremembami so zmanjšanje sredstev za prvo fazo Noršinske ulice (-432.878 evrov), ureditev ulice Zorana Velnarja (-330.000 evrov) in kolesarsko povezavo Bakovci - Dokležovje (-277.328 evrov).
Prav tako se zmanjšujejo sredstva za rekonstrukcijo regionalne ceste skozi Markišavce (-210.000 evrov), investicije v vodovodno omrežje (-60.450 evrov), prenovo Sokolskega doma (-50.000 evrov) ter mestno pokopališče (-5000 evrov).
Sredstva za rekonstrukcijo regionalne ceste skozi naselje Markišavci se v letu 2025 zmanjšujejo in prestavljajo v naslednja leta zaradi zamika začetka gradnje, ki ga predvideva Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Kljub temu ostaja 40.000 evrov rezerviranih za morebitni začetek del v tem letu.
Investicijska vzdrževanja in obnove
V proračunu za leto 2025 je bilo za investicijsko vzdrževanje in obnove sprva načrtovanih 1.218.723 evrov, s proračunskim rebalansom pa se ta vrednost povečuje za 421.378 evrov.
Največ dodatnih sredstev je namenjenih prenovi atletskega stadiona pri Osnovni šoli I (177.500 evrov), pridobivanju in upravljanju nepremičnin (77.000 evrov) ter prenovi Otroškega počitniškega doma Murska Sobota - Baška (45.000 evrov).
Prav tako so sredstva namenjena posodobitvi balinišča in sanitarij na Športno rekreacijskega centra Bakovci (40.000 evrov), javnemu razsvetljavanju in svetlobni signalizaciji (32.376 evrov) ter tekočemu investicijskemu vzdrževanju za zaščito in reševanje (25.000 evrov).
Dodatno financiranje prejmejo tudi vzdrževanje mešanega in meteornega sistema kanalizacij (21.545 evrov), stadion Fazanerija (13.000 evrov), posebni programi pomoči v primerih naravnih nesrečah (10.000 evrov), Vaški dom Rakičan in drugi objekti (10.000 evrov) ter oskrba s toplotno energijo (10.000 evrov). Poleg tega so predvidena sredstva še za investicijsko vzdrževanje javnih poti in nekategoriziranih cest (9459 evrov) ter vzdrževanje javnih zelenih površin (6500 evrov).
Nakup zemljišč
V proračunu za leto 2025 je bilo za nakup zemljišč in naravnih bogastev sprva načrtovanih 321.391 evrov, vendar se s proračunskim rebalansom ta znesek povečuje za 375.512 evrov.
Dodatna sredstva so namenjena predvsem pridobivanju zemljišč za prvo fazo Noršinske ulice (144.409 evrov) in vzhodno obvozno cesto v Murski Soboti (91.070 evrov). Sredstva so predvidena tudi za nakupe zemljišč (49.160 evrov), prenovo mestnega središča prva faza – sklop 3B (18.500 evrov) ter drugo fazo ureditve Noršinske ulice (14.022,60 evrov).
Dodatna vlaganja vključujejo komunalno urejanje novega stanovanjskega območja na Pušči - faza dva (13.999 evrov), investicijsko vzdrževanje lokalnih cest (11.260 evrov) in pridobitev zemljišč za kolesarsko stezo Satahovci (9.475 evrov).
Sredstva so namenjena tudi sočasnemu urejanju cest v romskem naselju Pušča - prva faza (9.236,07 evrov), kolesarski povezavi Bakovci - Dokležovje (8.380 evrov) ter urejanju prometnega režima (5.000 evrov). Za vzdrževanje mešanega in meteornega sistema kanalizacije je dodatno predvidenih 1.000 evrov.
Podrobnosti pa si lahko ogledate na povezavi.
Manj za rakičanski dvorec
V okviru proračunske postavke Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan je bil izveden rebalans sredstev, ki so se iz prvotno načrtovanih 290.000 evrov zmanjšala na 122.107 evrov.
Znižanje sredstev pomeni, da bodo financirani le nujni stroški za redno vzdrževanje dvorca, obratovalne stroške ter minimalno delovanje zavoda, vključno s stroški zaposlenih.
Krajevne skupnosti
Na seji je bil podan predlog za povečanje sredstev krajevnim skupnostim za investicijsko vzdrževanje v skupni višini 55.000 evrov. Vsaka krajevna skupnost bo tako prejela dodatnih 5.000 evrov.
Predlog temelji na ugotovitvah Komisije za enakomerni razvoj primestnih naselij, mestne uprave in občanov, ki so opozorili na povečane stroške delovanja krajevnih skupnosti. Dodatna sredstva so bila zagotovljena znotraj obstoječega proračuna, pri čemer so se zmanjšali izdatki za občinsko obrambo ter plače in druge stroške javnih uslužbencev, kjer je bila upoštevana realna prisotnost zaposlenih.
Bojan Petrijan, svetnik iz vrst Slovenske demokratske stranke, je v razpravi poudaril, da se v svetniški skupini SDS zavedajo, da bi s potencialno podporo predlogu proračuna omogočili nadaljnje zadolževanje občine, ki bi lahko doseglo skoraj 100 odstotkov dovoljene meje.
Izrazil je skrb, da bi takšno zadolževanje lahko ogrozilo izvajanje že načrtovanih investicij, predvsem projektov, pri katerih občina sodeluje s partnerji. Med njimi je omenil postavitev malih sončnih elektrarn na različnih objektih. Ob tem je izpostavil tudi nov zakon o financiranju občin, ki občinam omogoča zadolževanje do 15 odstotkov realiziranih prihodkov. Opozoril je, da so občine zaradi vladnih ukrepov že soočene z višanjem stroškov javnega prevoza, plač javnih uslužbencev in drugih obveznosti, kar dodatno otežuje proračunsko načrtovanje.
V zaključku je poudaril, da v SDS podpirajo racionalizacijo stroškov in odgovorno finančno upravljanje, pri čemer si bodo prizadevali za dolgoročno stabilnost občine. Prav tako je opozoril, da je potrebno pri prihodnjem proračunskem načrtovanju upoštevati trajnostni razvoj in prihodnje generacije, ki bodo nosile posledice današnjih odločitev.
Anton Slavic iz Neodvisne stranke Pomurja je opozoril na zmanjšanje števila prebivalcev v občini, ki se je v zadnjih enajstih letih zmanjšalo za približno 1000 ljudi. To ima negativen vpliv na finančno stanje občine in stanovanjsko problematiko. Izpostavil je, da prihodki občine ne pokrivajo več tekočih stroškov, saj proračunski primanjkljaj znaša 230.000 evrov.
Občina načrtuje tri milijone evrov kredita, a večina teh sredstev bo porabljena za odplačilo preteklih dolgov in tekoče stroške, ne pa za nove investicije. Na koncu leta naj bi občinski dolg dosegel 11,3 milijona evrov. Po njegovih besedah se tekoči odhodki povečujejo hitreje kot prihodki.
Slavič je pozval k sanacijskemu programu občinskih financ, ki bi omogočil ponovno vlaganje v razvoj in izboljšanje gospodarskega okolja. Opozoril je, da bo ob nadaljnjem zadolževanju občina hitro dosegla mejo kreditne sposobnosti, kar bo onemogočilo financiranje nujno potrebnih projektov.
Župan Damjan Anželj je poudaril, da se stroški delovanja občine neprestano povečujejo, zlasti za elektriko, ogrevanje in vzdrževanje infrastrukture. Kljub temu so uspeli ohraniti socialne transferje, štipendije in podporo domovom za starejše, saj so ta sredstva obravnavali kot prioritetna.
Na področju stanovanjske politike je izpostavil, da se trenutno gradi 144 novih stanovanj, kar naj bi prispevalo k upočasnitvi upada prebivalstva. V prihodnje pričakuje manj evropskih sredstev za razvoj poslovnih con in infrastrukture, kar bo dodatno otežilo financiranje večjih projektov.
Anželj je opozoril, da občina nima več veliko prostih zemljišč za razvoj gospodarstva, kar pomeni omejene možnosti za privabljanje novih investitorjev. Hkrati so nujne investicije v cestno infrastrukturo, vodovod in kanalizacijo, saj je več projektov že dolgo v zaostanku.
Zaključil je z mislijo, da mora biti občina pri načrtovanju proračuna previdna in odgovorna, saj bo dolgoročno nerazumno zadolževanje omejilo možnosti za prihodnje investicije in razvoj skupnosti.
