»Manj pomembna tema« razburila pomursko občino: Škode zaradi suše za 1,2 milijona evrov, država pa nima posluha

V občini Apače so po sušnih razmerah znova opozorili na težave, s katerimi se soočajo kmetje na apaškem polju.

Po njihovih navedbah se obsežna in rodovitna kmetijska zemljišča izsušujejo, čeprav je rešitev za namakanje po njihovem mnenju že dlje časa znana.

Občina pri tem izpostavlja 11-mlinski kanal, ki je speljan skozi apaško dolino. Kot pravijo, ga želijo ovodeniti že več let, a pri pristojnih po njihovih navedbah ni dovolj posluha.

Občina opozarja na kanal in pomanjkanje posluha države

Na občini so opozorili, da je »največja ironija vseh teh sušnih razmer«, da skozi apaško dolino poteka 11-mlinski kanal, ki bi ga želeli ovodeniti.

Kot so zapisali, so na problematiko večkrat opozorili pristojna ministrstva in druge odločevalce, med drugim tudi ob obisku vlade v Lendavi.

»Pristojni nimajo posluha oziroma nočejo slišati za naše težave,« so zapisali na občini.

Po njihovih navedbah so bila druga gradbena dela že zaključena, za ureditev pa naj bi bila potrebna še položitev električnega kabla oziroma ureditev odjemnega mesta za napajanje motorjev pogona zapornic.

Te zapornice bi, kot pojasnjujejo, regulirale vtok iz kanala reke Mure v 11-mlinski kanal. S tem bi se po navedbah občine dvignil nivo podtalnice, hkrati pa bi bila omogočena izvedba namakalnega sistema.

Namakanja neposredno iz Mure ne morejo izvesti

Občina Apače ob tem poudarja, da namakalnega sistema neposredno iz Mure ne morejo izvesti zaradi omejitev naravovarstvenih pogojev.

Po njihovih navedbah imajo za izgradnjo namakalnega sistema že pridobljeno celotno dokumentacijo. Projekt bi bil lahko, kot dodajajo, skoraj v celoti financiran iz evropskih sredstev.

Kljub temu gradnje ne morejo začeti, ker ni zagotovljen stalni oziroma fiksni pritok vode do črpališč. Ta naj bi obsegal nekaj sto metrov po mlinskem kanalu.

Na občini so zapisali, da so na to opozorili tudi predsednika vlade Roberta Goloba ob nedavnem obisku v Lendavi, a je po njihovih navedbah zadevo označil za »manj pomembno temo.«

»Obsežna polja na apaškem, sicer zelo rodovitnem polju, pa se medtem izsušujejo,« so dodali.

Ob tem so opozorili, da bi ob »ignoranci odločevalcev« kmetijske površine morda res lahko postale uporabne »zgolj še za fotovoltaična polja«.

Škoda po podatkih občine znaša približno 1,4 milijona evrov

Na občini Apače so še navedli, da je suša v letu 2025 povzročila za približno 1,4 milijona evrov škode.

Ob tem opozarjajo, da se kljub temu še naprej vrtijo v začaranem krogu birokracije.

»Rešitve so že nekaj časa na mizi,« so poudarili na občini.

Ministrstvo potrjuje več kot 1,2 milijona evrov škode

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za Sobotainfo pojasnili, da podatki izhajajo iz ocene škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic suše v letu 2025.

Oceno je pripravila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, vlada pa jo je potrdila s sklepom na 418. dopisni seji 25. februarja 2026.

Po podatkih ministrstva ocena škode na kmetijskih pridelkih v občini Apače znaša 1.235.260,65 evra. Suša je v občini prizadela 1039,113 hektarja kmetijskih površin in 74 oškodovancev.

Na ministrstvu so poudarili, da so razmere na apaškem polju, podobno kot marsikje drugje v Sloveniji, izrazito podvržene podnebnim spremembam.

Te se kažejo v pomanjkanju vode v tleh, suši in visokih temperaturah.

Za namakalni sistem so potrebni trije ključni dokumenti

Na ministrstvu so ob tem zapisali, da je namakanje kmetijskih zemljišč eden od ključnih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam.

Za izgradnjo namakalnega sistema je treba pridobiti tri ključne dokumente. To so odločba o uvedbi namakanja, vodno dovoljenje ter predhodni postopek oziroma presoja vplivov na okolje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjuje, da že več let spremlja prizadevanja za uvedbo namakalnega sistema in se v reševanje problematike tudi aktivno vključuje. Občini Apače je bila v letu 2022 izdana odločba o uvedbi lokalnega namakalnega sistema. Ta je po navedbah ministrstva še vedno veljavna.

Glavna ovira je zagotovitev vodnega vira

Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo, je trenutno največja ovira zagotovitev vodnega vira oziroma črpanje vode v skladu z izdanim vodnim dovoljenjem.

Ministrstvo je še navedlo, da ima občina veljavno odločbo o uvedbi namakalnega sistema v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.

Potenciala za namakanje je več kot 600 hektarjev

Na ministrstvu poudarjajo, da vsak hektar kmetijskih zemljišč, opremljen z namakalnimi sistemi, prispeva k dolgoročni prehranski varnosti.

Potenciala za namakanje na območju apaškega polja je po skupnih ocenah ministrstva in lokalne skupnosti veliko.

Kot so navedli, gre za več kot 600 hektarjev površin.

Zato bi bila izgradnja namakalnega sistema po oceni ministrstva izrednega pomena za zagotavljanje stabilne pridelave ter dolgoročni obstoj in razvoj kmetijstva na tem območju.