Pomurje v primežu zgodnje spomladanske suše, posledice bodo čutili vsi pridelovalci

Pomurje in velik del Slovenije se letos soočata z eno najizrazitejših zgodnjih spomladanskih suš v zadnjih desetletjih. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je vodnobilančni primanjkljaj v površinskem sloju tal v severovzhodni Sloveniji med največjimi po letu 1991. 

Posledice pa so že jasno vidne na poljih, v zelenjadarski proizvodnji in pri razvoju vseh pomembnejših poljščin.

Nedavne padavine so tla omočile le lokalno in nezadostno. V Pomurju suša ostaja resen problem, opozarjajo tako strokovnjaki kot kmetje.

Suša se vleče že od februarja

Agencija Republike Slovenije za okolje navaja, da so bile padavine po zadnji dekadi februarja izredno redke, pogosto skromne in nezadostne za obnovo zalog vode v tleh. 

V mnogih delih države je padlo manj kot 30 odstotkov običajnih količin padavin, medtem ko so dolga obdobja brez dežja trajala tudi več kot dva tedna.

Površinski sloj tal je dodatno izsuševalo še pogosto vetrovno in nadpovprečno toplo vreme. Prav severovzhod Slovenije, kamor sodi tudi Pomurje, sodi med območja z najizrazitejšim vodnobilančnim primanjkljajem.

Ferenčak: »Prizadete bodo praktično vse kulture«

Na razmere opozarja tudi Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.

Kot pojasnjuje, gre letos za izjemno zgodnjo spomladansko sušo.

»V marcu in aprilu beležimo le približno polovico običajnih količin padavin. V tej intenzivni vegetacijski dobi nam skupno primanjkuje skoraj za en mesec dežja.«

Najbolj so trenutno prizadeta ozimna žita. Zaradi pomanjkanja vlage so rastline nižje, hitreje prehajajo v generativno fazo in slabše izkoriščajo hranila.

»Žita so bistveno nižja kot običajno, hitreje so začela klasiti, slabše so vezala dušik. Vse to bo imelo posledice pri sami žetvi v obliki nižjega pridelka.«

Težave pa niso omejene le na žita. Velike skrbi povzročajo tudi koruza, soja, buče, sončnice in druge spomladi sejane kulture.

Zaradi izsušenega zgornjega sloja tal je bilo treba vložiti bistveno več energije v pripravo zemljišč, težave pa se pojavljajo tudi pri samem vzniku rastlin.

»Pri določenih posevkih buč že opažamo, da jih bo treba presejati, kar pomeni dodatne stroške in poznejšo setev.«

Veter in suha tla še poslabšujejo razmere

Po besedah Ferenčaka težavo dodatno poglabljajo močni vetrovi, ki še pospešujejo izhlapevanje vode iz tal.

Tudi manjše količine dežja praktično ne pomagajo.

»Padavine v višini dveh ali treh milimetrov ne doprinesejo skoraj ničesar, ker voda ne pride v območje korenin. Zaradi vetra in toplote vlaga izhlapi že v enem ali dveh dneh.«

Zaradi suše slabše delujejo tudi talni herbicidi, saj za učinkovitost potrebujejo določeno količino vlage v tleh. To pomeni dodatno težavo za pridelovalce, saj pleveli še močneje konkurirajo kulturnim rastlinam za preostalo vlago.

Pomurje posebej izpostavljeno

Pomurje je zaradi svoje izrazite poljedelske usmerjenosti med najbolj ranljivimi območji v Sloveniji. Velik del kmetijske proizvodnje temelji prav na kulturah, ki so močno odvisne od zadostne količine pomladanske vlage.

Čeprav imajo nekateri zelenjadarji urejene namakalne sisteme, je situacija na poljih precej zahtevnejša.

Jakob: »Zelenjave brez namakanja ni več mogoče pridelovati«

Na razmere opozarja tudi Dejan Jakob, ki vodi Kmetijo Jakob. Kot pravi, je letošnja pomlad izjemno sušna že od začetka sezone.

»Dobili smo le približno deset do 20 odstotkov potrebnih padavin.«

V zelenjadarski proizvodnji se posledice blažijo z intenzivnim namakanjem, vendar to pomeni velik dodatni strošek: »Zelenjave si brez namakanja danes praktično ne moremo več predstavljati.«

Po njegovih ocenah so stroški zaradi dodatnega namakanja letos višji za približno 20 do 30 odstotkov. Ob tem opozarja, da težav ne povzroča zgolj suša, ampak tudi vse bolj ekstremni vremenski pojavi.

»Ta pestra leta se pojavljajo že zadnjih deset do petnajst let, vendar postajajo vedno bolj ekstremna.«

Preveč dežja naenkrat ni rešitev

Tako strokovnjaki kot kmetje poudarjajo, da rešitev niso kratkotrajni močni nalivi. Prevelike količine padavin v kratkem času lahko povzročijo dodatne težave: zbitost tal, izpiranje herbicidov in slabši vznik rastlin.

Optimalno bi bilo, pravijo sogovorniki, da bi v prihodnjih tednih padlo več manjših količin dežja.

»Najbolje bi bilo, če bi v razmaku sedmih do desetih dni dobili po 20 do 30 milimetrov padavin,« pojasnjuje Ferenčak.

Podobno meni tudi Jakob: »Pri poljščinah bi trenutno zelo pomagalo že 20 do 25 litrov dežja, še bolje pa bi bilo, če bi bile padavine lepo razporejene.«

Kakšna bo letošnja letina?

Natančne škode trenutno še ni mogoče oceniti, saj bo veliko odvisno od vremena v prihodnjih tednih. A sogovorniki so enotni, da bodo posledice suše letos skoraj zagotovo vidne pri pridelkih.

Pri žitih je del škode že nastal in je poznejše padavine ne bodo mogle več popolnoma odpraviti. Pri kulturah v fazi vznika pa lahko pravočasne padavine še bistveno izboljšajo stanje.

V Pomurju zato z veliko negotovostjo spremljajo vremenske napovedi. Napovedane padavine v prihodnjih dneh bi lahko nekoliko omilile razmere, vendar dolgoročne težave ostajajo.

Suša ni več izjema, ampak postaja nova realnost slovenskega kmetijstva in prav Pomurje je med regijami, ki to občutijo najmočneje.