Vlada je sprejela uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za devet od slovenskih zdravilišč, med njimi so tudi nekatera pomurska. Gre za prvih devet od skupno 22 uporabnikov termalne vode, ki morajo pridobiti koncesijo za rabo termalne vode.
Odpuščanja, zapiranje zdravilišč in podjetij
Zdraviliški turizem je v Pomurju pomembna gospodarska panoga in zaposlovalec. V Pomurju so v letu 2014 zabeležili skupno 82 milijonov evrov prihodkov iz turizma in 1.500 zaposlenih. Z uvedbo koncesnin, ki bodo previsoke, pa bi lahko prišlo do odpuščanj in celo do zapiranja zdravilišč in podjetij.
Težava je višina koncesnine
Predstavniki pomurskega gospodarstva menijo, da gre za drastično, nelogično in ekonomsko neupravičeno povišanje dajatev v primerjavi s preteklim obdobjem. Težava je višina koncesnine po novi uredbi za leto 2016, ki je precej višja od tiste za 2014-2015 in jo večina gospodarskih subjektov ne bo zmogla.
Tako bi na primer polna letna koncesnina za največjega ponudnika zdraviliškega turizma v Pomurju, Sava Turizem, po novi predlagani uredbi od leta 2020 znašala za pomurski del kar 1.265.000 evrov in je bistveno višja od zdaj ustvarjenega dobička. Pri čemer podjetje dodatno na letnem nivoju za vodna povračila, kontrole in analize vode ter vzdrževanje vrtin že zdaj nameni okoli 600 tisoč evrov.
Višina koncesnine pogreb za slovenski termalni turizem
Kot nam je povedal Metod Grah iz Term Vivat, niso proti plačevanju koncesij za termalno vodo, ampak si želijo znosnih dajatev. To pomeni, da se koncesija izračuna po enaki formuli za leti 2014 in 2015, po kateri koncesijo že plačujejo tri zdravilišča. Po isti formuli pa se že obračunava vodno nadomestilo za nazaj drugim termam, ki koncesije še nimajo.
»Težava je višina predlagane koncesnine, ki bo od prihodnjega leta naprej pogreb za slovenski termalni turizem«.
Po novi formuli dajatev bi se Termam Vivat s 44 tisoč evrov v letu 2014 ta po novem povečala na 143 tisoč evrov. To je 1,3-kratnik njihovih stroškov za bruto plače vseh 90 naših zaposlenih na mesec.
Prizadeti tudi drugi uporabniki termalne vode
Zvišanje koncesnin pa bi prizadelo tudi druge gospodarske subjekte v regiji, ki termalno vodo uporabljajo za potrebe ogrevanja – na primer podjetje Paradajz, kjer se strinjajo s koncesninami, ne pa s predvidenimi količinami izčrpane vode in višino koncesnine.
V Paradajzu bi nova koncesnina, ob upoštevanju njihove dejanske potrebe po geotermalni vodi, pomenila okrog 440 tisoč evrov novih obremenitev na leto, kar predstavlja dobrih šest mesečnih plač vseh zaposlenih skupaj s stroški izplačil plač.
Če bi za primerjavo ta strošek prenesli na končnega kupca, bi se morala cena paradižnika ob upoštevanju davka in trgovske marže povečati za približno 30 centov po kilogramu, kar je nevzdržno in nekonkurenčno.
Ta ukrep najbolj prizadene Pomurje
Naši sogovorniki menijo, da se s tem ukrepom izničuje primerjalno konkurenčno prednost regije Pomurje, ki je že tako ali tako ena najbolj nerazvitih regij z najvišjo stopnjo nezaposlenih v Sloveniji. Ta ukrep pa najbolj prizadene ravno Pomurje, saj je tu največ geotermalne energije, ki je potencial, na katerem sloni razvoj regije.
Kot nam je še povedal Grah, je nerazumno, da država nagrajuje vse, ki so investirali v druge oblike obnovljivih virov energije, kot so sončne elektrarne, bioplinarne in vetrne elektrarne, pri geotermiji pa namesto podpore vsem uporabnikom te energije nalaga dodatne obremenitve.
Kar se pa tiče enakega položaja na trgu, je vlada ravno zdaj z uvedbo koncesij po novi formuli postavila v neenakopravni položaj večino termalnih zdravilišč v primerjavi s tremi zdravilišči, ki že imajo koncesijsko pogodbo in obračun koncesij po stari formuli ( 2014-2015) na podlagi katere bodo njihove dajatve tudi do 5x nižje od ostalih, zaključujejo sogovorniki.
