Predlagana okoljska uredba izvzema že tradicionalno zbiranje odpadnega papirja za denar. Pristojne komunalne službe bi papir od ustanov prejele brezplačno.
Zbiranje odpadnega papirja z namenom odprodaje na prostem trgu se za šole, vrtce in ostale organizacije zaključuje v primeru sprejetja predlagane okoljske zakonodaje. Predlagana uredba namreč v okviru novele zakona o varstvu okolja določa vrste komunalnih odpadkov, katere je še dovoljeno zbirati na prostem trgu, izvzema pa zbiranje odpadnega papirja, ki ga bodo v primeru sprejetja ustanove brezplačno predale javnim komunalnim podjetjam.
Odpadni papir brezplačno javnim komunalnim družbam
Okoljska zakonodaja s predlagano uredbo o komunalnih uredbah bi po besedah pomurskega poslanca Dejana Židana, ki je s poslanskim kolegom Matjažem Hanom na pristojno ministrstvo že naslovil pobudo o spremembi, prizadela predvsem humanitarne organizacije, ki so z zbiranjem starega papirja financirala razne projekte, izlete in ostale aktivnosti. Uredba, ki je še v javni razpravi, namreč prepoveduje podjetjem in drugim pravnim osebam, da določene vrste komunalnih odpadkov, vštevši odpadni papir, prodajajo na prostem trgu.
Težave zbiranja odpadnega papirja zaradi evidentiranja
Bistvena razlika med predlagano različico okoljske zakonodaje in dosedanjo uredbo je po mnenju omenjenih poslancev pri primerih zbiranja odpadnih materialov pod okriljem javnega komunalnega podjetja. Predlog izvzema prodajo odpadnega papirja na trgu, po novem pa bi odpadne surovine brezplačno prevzela javna podjetja. “V vsaki občini se podatki o količini zbranih odpadnih materialov evidentirajo. Doslej je zbiranje v obliki, kot jo poznamo, oteževalo evidentiranje in posledično zniževalo okoljske dajatve, ki jih občine prejemajo iz državnega proračuna,” nam je pojasnil prvi mož družbe Saubermacher & Komunala Drago Dervarič.
“Če Slovenija ne izpolni direktiv glede doseganja okoljskih ciljev, bodo penali”
Ni namen uredbe onemogočati šolam in vrtcem zbiranje odpadnega papira in ostalih materialov, saj so v primerjavi z okoljskimi dajatvami ti zneski neprimerno nižji, dodatno težavo pa pristojnim povzorča direktiva okoljskih organov EU, meni član komisije za odpadke pri Zbornici komunalnega gospodarstva. Zakonodaja EU nalaga članicam striktnejšo ločevanje pri zbiranju odpadkov, pri čemer so države, ki ne izpolnjujejo določenih kvot, čaka finančna sankcija. “Če Slovenija ne izpolni direktiv, bodo penali, ki bodo znašali bistveno več denarja, kot v primeru nadaljnega izvajanja zakona v dosedanji obliki.” Uredba na eni strani mere prizadela humanitarne akcije šol, vrtcev in ostalih organizacij, ki s tovrstnimi akcijami financirajo številne socialno naravnane aktivnosti, na drugi strani pa Slovenija z uredbo stremi evropski okoljski zakonodaji in se posledično izogne finančnim sankcijam. "Po drugi strani pa ista uredba nalaga izvajalcem javne službe, da vsako leto izvedejo skupaj s šolami eno zbiralno akcijo in plačajo šoli za prepuščene odpadke v višini tržne vrednosti odpadnega materiala, zmanjšanega za strošek njihovega zbiranja."