V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu je bila danes okrogla miza na temo: Nasilje nad romskimi ženskami. Romske ženske veljajo za eno najbolj ranljivih skupin.
Za romske ženske pogosto velja, da so dvakrat diskriminirane. Najprej kot Rominje in nato kot ženske. Patriarhalna družinska razmerja, v katerih ima v družini moški glavno besedo, ženska pa je v podrejenem položaju, so v romskih skupnostih zaradi zgodovinskih in kulturnih razlogov prisotna še pogosteje kot v drugih skupnostih.
Romske ženske so zelo pogosto podvržene tudi nasilju, njihov glas pa se ne sliši.
Na okrogli mizi so besedo podali sogovorniki, ki prihajajo iz nevladnega sektorja, policije, pristojnih ustanov in ministrstva.
V kratkem filmu so pojasnili, da obstaja več vrst nasilja
Na dogodku so predstavili tudi kratki film, v katerem je spregovoril tudi Matej Domijan, predsednik društva »Vstani romski otrok«. Izpostavil je, da so romske ženske ena izmed najranljivejših skupin, saj se ob spolni diskriminaciji soočajo tudi s predsodki, saj so del etnične manjšine.
Pojasnil je, da se nasilje ne pojavlja samo fizični obliki, vendar se pojavlja tudi kot spolno in ekonomsko nasilje. Spolno nasilje je lahko v obliki posilstva, spolnega nadlegovanja in trgovine z ljudmi, ekonomsko nasilje pa je lahko na primer omejevanje dostopa do finančnih sredstev ali omejevanje dostopa do izobrazbe in zaposlitve. Obstaja pa tudi kulturno nasilje.
Enostavne rešitve za pojavnost nasilja nad romskimi ženskami ni. Za pozitivne spremembe so potrebne širše družbene spremembe, saj so romske ženske posebej ranljive predvsem zaradi socialne izključenosti, je še dodal. Prav tako se romske ženske soočajo tudi z ekonomskimi problemi. Posebej pereč problem pa je tudi nizka stopnja izobrazbe.
Romske ženske se morajo zavedati, da so lepe, pomembne in vredne pomoči
Kadar pride do nasilja, v kakršnikoli obliki je bistvenega pomena, da žrtev najde ustrezno podporo oziroma nekoga, ki mu lahko zaupa. Prostor, kjer se lahko člani romske skupnosti počutijo sprejete, je društvo »Vstani romski otrok«, ki trenutno šteje približno 35 članov.
Podpredsednica društva Mladenka Šarkezi pravi, da je pomembno, da človek pomisli tudi na družbeno breme romskih žensk. Ob skrbi za družino romskim ženskam enostavno zmanjka čas zase oziroma patriarhalna družba, ki je še vedno prisotna v romski družbi, ženske omejuje na štiri stene, tako se počutijo preobremenjene in osamljene.
»Ko pridejo v društvo, so zelo vesele časa za sebe. Želimo, da vedo, da so lepe in da njihova notranja lepota izžareva.«
Za žrtve nasilja so na voljo različne oblike pomoči
Ko je oseba žrtev nasilja se mora zavedati, da so ji na voljo različne oblike pomoči. Ob tem je pomembno, da poznamo tudi, v kakšnih oblikah se nasilje pojavlja. Kot je že pojasnil Domijan, nasilje ni le fizično in lahko pusti očem nevidne posledice, ki pa niso nič manj škodljive, ne le za posameznika, vendar tudi za družbo kot celoto.
Po besedah Danijele Cug imajo na centru za socialno delo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja. Nujno je, da se z žrtvami čim prej pogovorijo, ob tem pa je posebej pomembno, da je strokovni delavec senzibilen in usposobljen.
Ustvariti je treba zaupen odnos ter da se žrtev seznani z vsemi oblikami pomoči. Dodala je še, da se v teh primerih ne sme pozabiti tudi na otroke, ki so prav tako prizadeti.
»Ničelna toleranca do nasilja«
Tudi Sandra Babič s Policijske postaje Murska Sobota poudarja, da imajo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja. Nasilje nad romskimi ženskami je enako obravnavano, ne glede na okolje, iz katerega prihajajo. Nasilje je enostavno nesprejemljivo. Pri romski skupnosti pa se lahko policisti soočijo z dodatnimi težavami, saj je romska skupnost dokaj zaprta, zato je težko priti do informacij, ki bi pomagale v prid kazenskemu postopku.
Romske ženske je treba spodbujati, da nasilje tudi prijavijo, čeprav so postopki lahko dolgotrajni. Pri tem je pomembno še zavedanje, da je pravni jezik lahko zahteven, zato je žrtvam treba to razložiti z osebnim stikom, je še dodala Babič.
Ženske lahko zatočišče poiščejo v materinskem domu
Svoja stališča in izkušnje je predstavila še Maja Rajner, socialna delavka iz pomurskega materinskega doma.
Vloga materinskega doma je dvojna, predstavlja nastanitev za ženske, ki so žrtve nasilja, ponuja pa tudi svetovalnico, ki je brezplačen program za žrtve nasilja. Ženskam pomagajo na poti do samostojnosti z urejanjem selitve, prešolanjem otrok in drugimi oblikami pomoči. Poudarek je predvsem na krepitvi osebnih kompetenc.
Ženskam in mamicam poleg nastanitve ponuja podporo pri vsakodnevnem življenju. Strokovni kader skrbi za to, da se uporabnicam vrača dostojanstvo, samozaupanje, samozavest. Daje jim moč za spopad z življenjem, nauči jih živeti v polnem pomenu besede, daje jim varen prostor za pogovor, za razmislek, za umik, za odložitev vseh čustvenih bremen, ki jih nosijo s seboj morda že od otroštva.
Za matere in ženske v stiski je program materinskega doma pomembna postaja na poti v samostojno in dostojanstveno življenje.
Napredek omejuje tudi kadrovska stiska
Nazadnje je spregovoril še Dan Juvan z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pravi, da je pomembno vzpostaviti sistem, ki omogoča, da osebe lahko posežejo po podpori, ko jo potrebujejo.
Vloga ministrstva je pri tem posredna, s svojim delovanjem lahko omogoči razvoj lokalne skupnosti, ki vzpostavi mrežo socialne varnosti, pri tem pa se soočajo tudi s kadrovskimi in birokratskimi omejitvami.
