Zakon o malem delu, o katerem bomo odločali v nedeljo, naj bi omogočal lažjo pot do redne zaposlitve, večjo socialno varnost in več štipendij, s čimer pa se ne strinjajo nasprotniki zakona. Soočili smo glavne argumente obeh strani.
Zakon o malem delu je v slovenski javnosti požel kar nekaj odobravanja, po drugi strani pa ni manjkalo tistih, ki mu odločno nasprotujejo. Pri zakonu, ki ga je pripravila vlada, naj bi šlo po mnenju njegovih "nasprotnikov" zgolj za metanje upokojencev, študentov, tujcev in brezposelnih v isti koš z enim samim namenom - želji po čimprejšnji ureditvi trga dela in to ne glede na to, ali je zakon dober ali ne.
Letni zaslužek do šest tisočakov
Glede na Zakon o malem delu bodo lahko zgoraj omenjene skupine letno opravile do 720 ur dela. Pri tem velja omeniti, da bo študent sam odločal koliko ur mesečno bo delal, glavno je, da ob koncu leta kvota ne bo presegala 720 ur, medtem ko upokojenci več kot 60 ur mesečno ne bodo smeli delati. Letni zaslužek bo v najboljšem primeru znašal 6.000 evrov bruto, saj se bo urna postavka morala gibati nekje med 3,5 in 8 evri na uro. Realno seveda ne gre pričakovati, da bo omenjen znesek dobilo kaj prida študentov, predvsem če upoštevamo, da se povprečna urna postavka giblje okoli 4 evre neto. To nas torej pripelje do številke 2880 evrov neto dohodka letno.
Predvidena višja obdavčitev dela
Če se uvodoma še nekoliko poigramo s številkami, ugotovimo, da je bila dosedanja obdavčitev študentskega dela 16,8 %, z novim zakonom pa naj bi se ta številka precej povečala. Zakon po novem predvideva 29,5% obdavčitev dela, kar je skorajda identično, kot pri redno zaposlenih delavcih. Glede na to, da bodo imeli "mali delavci" precej manj pravic kot redno zaposleni, se zdi takšna obdavčitev nekoliko manj smiselna. Redni delavci so upravičeni do različnih ugodnosti, regresa, dopusta in še kaj, medtem ko pri malih delavcih tega ne bo.
Lažje do štipendije
Študentje bi ob tem pridobili pokojninsko dobo, malo delo pa naj bi se upoštevalo kot uradno priznana delovna izkušnja, medtem ko bi delodajalec za "delavca" moral plačevati socialno zavarovanje. Vlada prav tako obljublja, da se bo kriterij za pridobitev štipendije znižal in bo več študentov upravičenih do le-te. Upokojenci z opravlanjem malega dela ne bi vplivali na svojo pokojnino ali status, medtem ko bodo brezposelni kljub opravljanju malega dela, še naprej upravičeni do enakega denarnega nadomestila za brezposelnost. Vendar le v primeru, če na mesec ne bodo zaslužili več kot 200 evrov. V kolikor to mejo presežejo, lahko izgubijo pravico do denarnega nadomestila.
Bo malo delo res pot do redne zaposlitve?
Po mnenju zagovornikov zakona bodo imeli študentje, ki bodo uspešno zaključili šolanje več možnosti za redno zaposlitev, saj se bodo izkušnje iz malega dela obravnavale kot uradno priznane. Nasprotniki zakona v to ne verjamejo, saj pravijo, da bo malo delo nadomestilo redne zaposlitve, ob tem pa ne bo omogočalo rednih zaposlitev za mlade brezposelne. Minister Svetlik pravi, da mladi rednega dela ne dobijo po zaslugi študentskega dela, ki je po njegovem mnenju povsem neomejeno, fleksibilno in deregulirano ter s tem zelo vabljivo za delodajalce.
Ker naj bi malo delo uvajalo omejitve, ki so vezane predvsem na to, koliko lahko kdo dela in pri kom to delo opravlja, bodo mladi prišli do rednih služb. Malo delo naj ne bi moglo zamenjati študentskega, še manj pa rednega delovnega razmerja. Če nekoliko premislimo, ugotovimo, da temu morda ni tako. V kolikor bo delodajalec razporedil osemurni delovni čas med tri "male delavce" bo s tem lahko nadomestil rednega delavca. Vsak mali delavec bi namreč tako tedensko opravil od 13 do 15 ur dela, kar bi na letni bazi zneslo približno 720 ur, se pravi toliko, kolikor zakon dopušča.
S polnim izkupičkom do treh mesecev delovne dobe
Kar se tiče delovne dobe, se bo ta študentom resda upoštevala, a v precej manjšem obsegu, z drugimi besedami povedano, nabiranje delovne dobe bo precej počasno. V kolikor bi študent dejansko oddelal vseh 720 ur, bi to pomenilo, da si je letno "prislužil" 90 dni, oziroma tri mesece delovne dobe. Enako velja tudi za brezposelne.
Svetlik meni, da malo delo krepi socialno varnost, Semolič ugovarja
Minister Ivan Svetlik meni, "Glede na zakon o malem delu bo sedanje študentsko delo, ki ga študentje zdaj opravljajo brez vsakih socialnih pravic, urejena oblika dela, malo delo ob tem pomeni krepitev socialne varnosti, ne pa njeno zmanjševanje". Z njim se nikakor ne strinja Predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki meni, da je malo delo pot v revščino, ob tem pa predstavlja pekel za delavca in raj za delodajalca. Svoje mnenje imajo tudi v Študentski organizaciji Slovenije, kjer menijo, da "je pri malem delu problematična že sama vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje pod, po njihovem mnenju, izrazito diskriminatornimi pogoji v primerjavi s preostalo populacijo. Glede na to, da je malo delo omejeno tako glede na število ur kot na višino prihodka s tega naslova, poteka pridobivanje pokojninske dobe izrazito počasi, pokojninska osnova pa se niža in znižuje končno pokojnino". Drugačnega mnenja so v Združenju delodajalcev Slovenije, kjer malo delo kot prožno obliko dela podpirajo: "Malo delo je dražje, vendar vidimo več pozitivnega, zato ga podpiramo," meni Jože Smole.