Direktor JZ Krajinskega parka Goričko Bernard Goršak je v pogovoru z nami razkril, kaj z Občino Cankova načrtujejo na Ledavskem jezeru, pa tudi, da se bo prihodnje leto poslovil od funkcije.
Ob letošnji desetletnici Krajinskega parka Goričko smo se pogovarjali z direktorjem javnega zavoda Bernardom Goršakom, ki je za naš medij pojasnil, ne le, da se po preteku mandata umika iz parka, ampak tudi podrobnosti o večmilijonskem projektu na Ledavskem jezeru v Kraščih.
Krajinski park Goričko letos praznuje deset let. Kako ocenjujete delovanje zavoda v tem času?
"Deset let je obdobje, ko lahko narediš malo inventure, čeprav bi za pravo inventuro morali počakati še nekaj let, saj mineva deset let, odkar je bilo območje zavarovano z uredbo, sam zavod pa je bil ustanovljen kasneje, leta 2004. Z izvedbo projektov smo tako začeli šele okoli leta 2005, 2006. Inštitucija parka bo torej šele čez čas pokazala desetletne rezultate, vendar lahko kljub temu povemo, da je bilo veliko narejeno, čeprav so bila pričakovanja zagotovo še večja, kot pa smo jih lahko izpolnili. Projekti so zagotovo dodana vrednost naše javne službe. Koliko smo bili uspešni ali koliko bi lahko še bolj bili, je bilo odvisno od iskanja sofinancerjev, vzpostavitve partnerske mreže, profesionalnega izvajanja poročil in mnogih drugih dejavnikov. Opažamo pa, da se počasi začenja spreminjati splošna klima okoli pomena trajnostnega razvoja, pomena sobivanja z naravo."
Zanima me bolj konkretno, kateri so tisti večji projekti, ki ste jih izvedli in katere še načrtujete?
"V vrhuncu izvajanja je projekt Upkač, kupili bomo prešo v vrednosti 70 tisoč evrov, postavljena sta kolekcijski in matični sadovnjak starih sort jablan, izvajajo se delavnice rezi in cepljenja, konec maja bomo pripravili srečanje parkov, kjer lahko pričakujete otvoritev dveh novih prostorov na gradu. Izvajamo tudi projekt GreenNet na Kučnici, hkrati pa smo v izvajanju projekta Mura Raba TV, kjer gre za čezmejno sodelovanje pri izmenjavi skupnih informacij o kulturnih prireditvah. Čaka nas tudi pokrivanje Goričkega z mikrooddajniki, kjer bodo pametni telefoni lahko pobrali informacije o naravni in kulturni dediščini območja. Čakamo rezultate projekta Biogospodarstvo, kjer bi se grad Grad počasi ustalil kot center izobraževanja mladih, načrtujemo pa tudi dodatna vlaganja v obnovo gradu in grajskega parka. Poleg tega pa snujemo zelo ambiciozen, večmilijonski projekt na Ledavskem jezeru, pri katerem bo vodilni partner Občina Cankova.
Med že končanimi projekti pa velja omeniti Krajino v harmoniji, v okviru katere je bila nabavljena za 60 tisoč evrov vredna oprema za sirarno v Ratkovcih, traktor in kosilnica, izveden natančen popis travniških habitatov in metuljev; potem je tu Rokodelska akademija, v okviru katere so potekala izobraževanja iz lončarstva ter tkanja lanu, kupljena pa je bila tudi potrebna oprema. V minulem projektu Sosed k sosedu pa je šlo za nabavo opreme za filmske projekcije ter organizacijo festivala naravovarstvenega filma. Bili pa so še tudi projekti iz programa Leonardo in še nekateri drugi."
Povejte nam kaj več o omenjenem projektu na Ledavskem jezeru.
"Na Ledavskem jezeru bo verjetno prišlo do izvajanja načrta upravljanja strokovnih podlag, ki jih že imamo. Čisto konkretno to pomeni, da bodo izvedene conacije jezera na turistično rabo in na naravovarstvena rabo. Cilj je torej, da bi imeli eno ob infrastrukturo za turizem in prosti čas, poleg tega pa ornitološki rezervat, ohranjene poplavne travnike ter gozd belega vrbovja. Gre za zelo nenavaden in nov projekt, s tem da je potrebno še urediti vprašanje mulja in kakovosti dotočnih voda. Treba je najti opcijo, da bodo ljudje zadovoljni, a ne bo škodljivo za naravo, kar je največji izziv. Že nekaj časa delamo na pisanju projekta in na oblikovanju partnerske mreže, letos mora biti projekt oddan, nato bomo morali eno leto počakati, tako da bomo do prvih aktivnosti preteklo še nekaj časa. Ta petleten projekt ocenjujemo na vrednost 2 do 2,5 milijona evra, gre pa za zelo konkretne posege v prostor, za ureditev prostora."
Sami ste večkrat dejali, da poskuša Krajinski park Goričko vzpostaviti nekakšen starševski odnos do zavarovanega območja?
"Seveda, poskušamo odgovorno, zrelo ravnati s svojim prostorom. Parki so tam, kjer je območje nerazvito, to pomeni, da je narava ostala v veliki meri neokrnjena, ker je niso izkoriščali. Večinoma gre za obmejna območja, ki niso bila industrijsko ali surovinsko izkoriščana. In tukaj se pojavi paradoks. Goričanci imajo zavarovano naravo, kar je velika redkost, vendar pa bi bile potrebne sistemske rešitve, ki bi tem ljudem vendarle omogočile dvig standarda in izboljšale njihovo življenjsko raven, tako da bi se kvalitete bivanjskega prostora ohranile. Dvig standarda pa je mogoč na načine, ki so sprejemljivi za okolje in jih država spodbuja, na primer mehke oblike turizma, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, povezovanje v zadruge in podobno. S primerno davčno politiko, torej dodatnimi spodbudami za taka območja, bi se dalo storiti veliko. Park namreč ne bo imel pomena, če čez nekaj let na tem območju več ne bo mladih družin, ki bi želele na Goričkem živeti in obdelovati. Ampak mlade družine bodo ostale le, če bo imelo smisel ostati.
Ob tem bi dodal, da je v določenih državah Evrope po desetih letih običajno, da se ljudje izjasnijo, ali želijo park ali ne. Na primer Švica pozna pravilo, kjer imajo ljudje po desetih letih pravico povedati da ali ne. Zakaj bi torej iz dneva v dan poslušali očitke, da imajo Goričanci premalo od Krajinskega parka Goričko, pa dajmo na glasovanje, če želijo imeti ali ne. Če ga ne, bi to po mojem bila velika škoda, a končno je tudi to v redu, saj če se ljudje z zgodbo parka ne bodo mogli poistoveti, potem park sam zase tako ali tako nima velikega pomena."
Govoriva o namišljeni situaciji. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi prišlo do tega glasovanja?
"Najprej bi morali spremeniti zakonodajo, saj pri nas ukinitve parka še ne poznamo. Ko enkrat država ustanovi park, je ta ustanovljen in je postopek ukinitve zahtevnejši, a ne nemogoč. Po mojem mnenju je se problem nesprejemanja s strani lokalne skupnosti pojavlja zaradi preslabe informiranosti ali neupravičeno prevelikih pričakovanj. Škoda je, da bi se neka dobra zgodba ustavila. Dejstvo je, da od dobre projektne ideje, do prve aktivnosti z realizacijo dela te ideje, mine praviloma dve leti. Strukturirati je potrebno idejo, vzpostaviti partnersko mrežo, napisati projekt, ga oddati in čakati, da je sprejet, podpisati pogodbo o financiranju, imeti denar za vnaprejšnje financiraš, nato znova čakati povrnitev začetnih stroškov, kar traja tudi dve leti. Torej, če smo bili mi kot zavod dokončno oblikovani šele leta 2005/06, je od izvajanja projektov minilo šele šest, sedem let. V tem času pa ni mogoče izvesti sto projektov. Že lani smo imeli projektnih izdatkov več kot pa je naš proračun velik."
Kakšen je torej letošnji proračun?
"Naš proračun je iz 400 tisoč evrov padel na dobrih 300 tisoč evrov. Proračun je torej izredno skromen, saj je z Zakonom za uravnoteženje javnih financ vse postalo črno-belo. Bili smo izrazito krivično ocenjeni o višini proračuna za naslednje leto, letos bo zato, kar zadeva plače, izredno težko. V določenih vidikih smo popolna posebnost v Sloveniji. Smo naravovarstvena inštitucija, ki skrbi za največji grad v državi. Tudi zaradi tega imamo nenormalno visok delež izdatkov za kurjavo, elektriko. Če nič drugega že to, da grad vzdržujemo, stane veliko. Kdo drug pa bi še 30 tisoč evrov letno iz proračuna namenil gradu, samo da ne bi propadal? Mi pa si sploh službenega avtomobila ne moremo privoščiti. Ljudje ne razumejo, da že to, da grad obstaja, je zaradi JZ KPG."
Kako torej čim bolje informirati ljudi o tem, kaj delate, kaj ste storili in kaj načrtujete v krajinskem parku?
"Če je povprečen prebivalec Goričkega neseznanjen, mu tega ne morem zameriti, če pa so vodilne občinske strukture neseznanjene pa jim moram zameriti, ker imajo vse podatke in so poklicane za to, da se seznanijo. Mi programe dela in poročila o delu pošljemo v vednost vsem občinam, imamo jih objavljene na spletu, naša statistika pa kaže, da je naše poročilo o delu odprlo le dvajset ljudi."
Prihodnje leto vam poteče mandat. Kaj lahko pričakujemo?
"Ne moreš delati v nedogled, če imaš občutek, da se boriš z mlini na veter. Niti zaradi dobre ali boljše plače ne želim imeti občutka, da se borim z mlini na veter. Enostavno utrudiš se. Mlini na veter na koncu zmagajo. Dopovedovati nekomu znova in znova, zakaj je dobro, da nas država plačuje in da nas naj lokalne skupnosti bolj podpirajo, malo boli. To pa ni za nikogar dobro, še najmanj za Goričko in park. In tako ugotoviš, da se mora s tem soočiti nekdo drug, ki je mlad in ima za to energijo. Meni pa drugo leto poteče mandat, maja oziroma junija bo razpis za novega direktorja in jaz se na ta razpis ne bom prijavil. Nekdo drug bo moral te frustracije predelati, ker jaz bi samo še pešal."
Torej poslavljate od Krajinskega parka Goričko?
"Da, ne bom kandidiral za še en mandat, ker sem dal najboljše od sebe in seveda pričakoval tudi težave, saj nisem idealist. Ampak če opažaš, da te že leta spremljajo ljudje, ki vedo za kaj se gre, a kljub temu čutiš od njih pretežno le slabonamernost … Sladki so tisti dosežki, kjer si uspel na podlagi rezultatov svojega dela, logike in zdravega razuma, doseči pri nekom samo malo večjo stopnjo sprejemljivosti pa dojemanja in sodelovanja. To je na primer Občina Cankova, kjer so od tega, da so želeli z referendumom izstopiti iz Krajinskega parka Goričko, prišli do iniciative za večmilijonsko sodelovanje. Včasih je od posameznikov in njihovih karakteristik odvisno, kam bodo pritegnili ljudi."
Kje se torej vidite v prihodnosti?
"Verjetno bom delal na projektih in bom na nek način ostal povezan z varstvom narave. Z Goričkim pa ostajam čustveno povezen, vprašanje pa če tudi geografsko."
Kje vidite še morebitne neizkoriščene priložnosti Goričkega?
"Frustrirajoče je to, da bi lahko iz evropskih skladov izčrpali veliko več denarja, kot pa ga, več javnih del bi lahko imeli, kmetijski programi so neizkoriščeni, nepoznani. Za veliko stvari kmetje ne vedo, ker ne vejo niti kmetijski svetovalci, saj se tudi borijo za lastno eksistenco in tako naprej. Vse to je začaran krog. Območja kot je Goričko bi dejansko lahko bila biseri Evrope. Na primer prihodki od zelenega turizma v avstrijski Štajerski so po najnovejših podatki tako narasli, da je celoten izkupiček od turizma presegel izkupičke ostalih avstrijskih dežel. Unikatnost Goričkega bi lahko bila prednost, trenutno pa je prisotno le hlepenje za kratkoročnimi koristmi ne glede na posledice, ki se pustijo v prostoru."
Za konec pa mi povejte še, katere prireditve načrtujete ob desetletnici Krajinskega parka Goričko?
"Če strnem, bomo maja ob Evropskem dnevu parkov pripravili 2. festival naravoslovnega filma – Rajski festival in koncert Prekmurske godbe Bakovci, poleg tega pa bomo odprli središče za naravo Goričkega. Že junija bomo ob Svetovnem dnevu varstva okolja razglasili rezultate 5. fotonatečaja Goričko 2013, hkrati pa bomo tudi otvorili razstavo prispelih del. Septembra bo ob Dnevih evropske kulturne dediščine na vrsti otvoritev dokumentarne razstave konservatorke Marlene Habjanič - Obnova gradu Grad. Oktobra pa bosta pri nas potekala mednarodni posvet treh parkov o upravljanju zavarovanih območij in srečanje prejemnikov kolektivne blagovne znamke Krajinski park Goričko."
Hvala za pogovor.
