Kultura kot temelj dialoga in spoštovanja.
Pred slovenskim kulturnim praznikom je v soboškem parku ob spomeniku padlim prosvetnim delavcem potekala slovesnost, ki jo je pripravilo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota.
V programu so sodelovali dijaki Gimnazije Murska Sobota.
Zbrane je nagovoril državni sekretar Dejan Židan, ki je poudaril, da je kultura temelj slovenskega naroda. Po njegovih besedah kultura ni le umetnost, temveč širši pojem, ki vključuje tudi kulturno tradicijo in predvsem slovenski jezik.
»Brez jezika ni naroda. Ta praznik nas vedno znova opomni, kako pomembno je, da kulturo živimo vse leto, ko beremo slovenske knjige, obiskujemo gledališče ali razstave in spoštujemo delo umetnikov,« je dejal Židan.
Opozoril je tudi na razmere v sodobni družbi, kjer je po njegovem mnenju preveč kričanja in premalo poslušanja. »Ko se kriči, ni dogovorov, je le spor. Kultura pa je tista, ki nas umirja, nas usmerja k dialogu in nam pomaga, da znamo znova spoštljivo živeti skupaj,« je poudaril. Dodal je, da bi moralo to biti vodilo tudi za vse, ki javno nastopajo: manj kričanja, več spoštovanja in več dogovarjanja.
O pomenu prireditve je spregovorila tudi Nada Mladenović iz Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota, ki je pojasnila, da gre za tradicionalno slovesnost, ki jo prirejajo že desetletja.
»Ta slovesnost poteka že od leta 1959, ko je bil obnovljen spomenik padlim prosvetnim delavcem. V sodelovanju z dijaki gimnazije vsako leto pripravljamo program, posvečen 42 prosvetnim delavcem, ki so pred in med drugo svetovno vojno delovali v Prekmurju,« je povedala.
Kot je dodala, so bili številni med njimi odvedeni v taborišča, ustreljeni ali pa so se pridružili partizanom. Slovesnost je zato namenjena ohranjanju spomina na njihovo delo, pogum in žrtve.
Letos so dijaki ob tej priložnosti prejeli tudi posebno knjigo Bojana Červiča, udeleženca narodnoosvobodilnega boja v Prekmurju. V knjigi je opisal dogajanje in osebne izkušnje iz časa druge svetovne vojne.
»Menimo, da je v današnjih učbenikih in pri pouku zgodovine teh vsebin premalo,« je poudarila Mladenović. Po njenih besedah je prav v današnjem času, ko se po svetu znova dogajajo hudi konflikti, še toliko pomembneje, da mladi razumejo zgodovino in njene posledice.
Červič je bil eden redkih, ki je preživel dramatične dogodke oktobra 1944, ko so madžarske oblasti skušale zajeti več domačinov. Trem njegovim tovarišem je takrat življenje vzelo nasilje, sam pa je bil hudo ranjen in je vojno preživel. Svoje izkušnje je kasneje zapisal v knjigi, ki danes predstavlja dragoceno pričevanje tistega časa.
