Arhitekturni biser Murske Sobote, ki še čaka na novo življenje. Kaj bo s Hartnerjevo vilo?
Hartnerjeva vila v Murski Soboti velja za eno najpomembnejših arhitekturnih in zgodovinskih stavb v mestu.
S svojo prepoznavno podobo in bogato preteklostjo predstavlja dragocen del prekmurske kulturne dediščine, a kljub temu danes sameva in postopoma propada.
Njena prihodnost ostaja odprto vprašanje, povezano predvsem s finančnimi zmožnostmi in iskanjem ustreznih rešitev za obnovo.
Arhitekturna in zgodovinska dragocenost
Vila, ki stoji na Grajski ulici 2, je bila zgrajena v obdobju med obema svetovnima vojnama in je eden najbolj prepoznavnih primerov meščanske arhitekture v Murski Soboti.
Zaradi svoje lege in arhitekturnih značilnosti je že desetletja pomemben element mestnega prostora in zgodovinskega spomina.
Ime nosi po Ferdinandu Hartnerju, nekdanjem županu Murske Sobote, državnem poslancu v madžarskem parlamentu in premožnem veleposestniku.
Hartner je izhajal iz plemiške družine in je po smrti očima Geze Hartnerja prevzel upravljanje obsežnih posesti ter finančnih zadev. Bil je vplivna osebnost lokalnega in širšega političnega prostora, zlasti v času pred in med drugo svetovno vojno.
Od nacionalizacije do lastništva občine
Po drugi svetovni vojni se je usoda vile močno spremenila. Zaradi Hartnerjeve politične vloge v času vojne je bil po njenem koncu obsojen v odsotnosti, vila pa je bila nacionalizirana in prešla v državno last.
V povojnih letih je stavbo uporabljala Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, kar je objektu zagotovilo vsaj osnovno funkcionalno rabo.
V postopku denacionalizacije je bila vila formalno vrnjena Hartnerjevi hčerki Elizabeti Wurth, vendar je zaradi statusa in pomena objekta prejela le finančno odškodnino.
Lastništvo stavbe je tako prešlo na Mestno občino Murska Sobota, ki je danes njen upravljavec.
Degradirano stanje in prazni prostori
Hartnerjeva vila je danes prazna in vidno načeta zaradi dolgotrajnega vpliva vremenskih razmer, starosti objekta in pomanjkanja rednega vzdrževanja.
Naravni in kemični procesi so pustili posledice na fasadi, notranjih prostorih in konstrukciji, kar dodatno otežuje njeno morebitno obnovo.
Kljub slabšemu stanju objekt ostaja simbol zgodovinskega in kulturnega izročila mesta, zato vprašanje njegove prihodnosti že več let odpira razprave v lokalni skupnosti.
Načrti za obnovo obstajajo, denar pa ne
Na Mestni občini Murska Sobota se pomena Hartnerjeve vile dobro zavedajo. Kot so pojasnili za Sobotainfo, je objekt po odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota iz leta 1991 zaščiten kot kulturni in zgodovinski spomenik, kot meščanska in trška arhitektura.
Že leta 2021 je občina naročila izdelavo idejne zasnove za prenovo, ki so jo septembra istega leta pripravili v projektantskem biroju Kubico domino arhitekti.
Po tej zasnovi bi vila v prihodnje lahko delovala kot upravna stavba s protokolarnimi prostori, kar bi ji zagotovilo javno funkcijo in hkrati ohranitev arhitekturnih vrednot.
A največja ovira ostajajo finance. »Ocenjuje se, da bi v primeru prenove objekta, bilo potrebno zagotoviti vsaj dva do tri milijona evrov, kar pa trenutno zaradi drugih bolj nujnih potreb ni uvrščeno v predlog proračuna za letošnje leto,« pojasnijo na občini.
Iskanje alternativnih rešitev
Hartnerjeva vila je že več let zajeta tudi v načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem občine, natančneje v načrt prodaj. A morebitna prodaja bi bila mogoča le pod posebnimi pogoji.
Občina bi se zanjo odločila zgolj v primeru, da bi se našel investitor, ki bi v največji možni meri zaščitil javni interes, ohranil kulturno dediščino in zagotovil vsaj delno rabo objekta v splošno koristne namene.
Kot še pojasnjujejo na Mestni občini Murska Sobota, bodo letos poskušali preveriti interes trga s pozivom potencialnim promotorjem za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Takšen model bi lahko omogočil prenovo objekta brez izključnega bremena občinskega proračuna.
»V kratkem obdobju dejansko ne vidimo možnosti prenove zgolj iz proračunskih sredstev, so pa še vedno odprte tudi druge možnosti,« poudarjajo na občini.
