V preteklosti je koruza veljala za kulturo z dokaj preprosto pridelavo z zanesljivim pridelkom, zadnja leta, pa jo poleg vremenskih dogodkov ogrožajo različni škodljivci.
Koruza je najpogosteje pridelovalna poljščina, pridelovalce pa se v zadnjih letih, poleg vremenskih nihanj skrbijo tudi vedno bolj invazivni škodljivci, kot so koruzni hrošč, koruzna vešča in talne sovke.
Kmetijski inštitut priporoča preventivne ukrepe, kot je kolobarjenje in insekticide, a kot pravijo kmetje, so nekateri ukrepi neustrezni.
»Mi zemlji ne damo mira«
V Pomurju kmetje po žetvi pšenice pozornost posvečajo koruzi. V preteklosti je koruza veljala za kulturo z dokaj preprosto pridelavo z zanesljivim pridelkom, zadnja leta, pa jo poleg vremenskih dogodkov ogrožajo različni škodljivci.
Kmet Franc Küčan je pojasnil, da živi organizmi v tleh nimajo možnosti, da bi propadli:
»Mi zemlji ne damo mira, ker bi bili radi v Evropi in Sloveniji okoljevarstveno naravnani varovalci voda in vsega tega.
Zemlja si ne odpočije in vsi tisti živi organizmi v tleh nimajo možnosti, da bi propadli, propadejo takrat, ko nimajo pogoje za preživetje.«
Veščo prepoznamo po belih črticah, ki jih naredijo gosenice. Navadno ni prizadeta samo ena rastlina, ampak cela njiva. Podnebne spremembe pa botrujejo dvema razvojnima krogoma koruzne vešče, ki so jo v času težav s koruznim hroščem malce spregledali.
Če koruzna vešča prezimi, lahko v naslednjem letu dela še večjo škodo
Metka Barbarič, specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v Murski Soboti, je pojasnila, da sama vešča ni problem:
»Problem je njena gosenica, ki naredi največjo škodo, ampak koruzna vešča zaenkrat še ne naredi gospodarske škode.
Prvi pogoj ko koruzo pospravimo je, da jo čim prej in čim drobneje sesekljamo. Da se koruznica pušča na njivi in se potem v spomladanskem času, se pravi šele naslednje leto, podorje, je to idealen pogoj, da koruzna vešča tam prezimi, se hrani in po tem v naslednjem letu dela še večjo škodo.«
Ukrepov se po njenih besedah kmetje v Pomurju dosledno držijo, sama pa se ne boji, da bi prišlo do množičnega pojava.
»Vsi ti zajedalci, vsi ti škodljivci imajo idealne pogoje«
Franc Küčan je dodal, da imajo zajedavci in škodljivci idealne pogoje:
»Za koruzno sovko je v veliki meri kriva pokritost oziroma ozelenitev njivskih površin, ki jo kmetje morajo narediti v roku enega meseca po žetvi pšenice.
Vsi ti zajedalci, vsi ti škodljivci imajo idealne pogoje, te pogoje jim sami pripravimo in s temi pogoji delamo kmetje sebi in vsem skupaj hudo škodo.«
