Število slovenskih dijakov, ki se vpisujejo v srednje šole v Avstriji se povečuje. Poleg izboljšanja znanja nemščine, imajo tudi druge prednosti, kot so brezplačni učbeniki in možnost štipendije.
Pred nekaj dnevi se je za dijake pričelo novo šolsko leto, a ne za vse. V sosednji Avstriji se šolsko leto za dijake pričenja šele s prihodnjim tednom, vse več mladih pa se odloča za vpis na avstrijske srednje šole. Ena takih je tudi gimnazija v avstrijski Radgoni.
V gimnaziji BORG okoli 50 slovenskih dijakov
V gimnaziji BORG že nekaj let beležijo povečano število vpisov dijakov iz Slovenije. Če jih je predlani bilo v prvi letnik vpisanih le 8, jih je sedaj že drugo leto zapored v prvi letnik vpisanih po 16. Skupno število dijakov iz Slovenije, ki obiskujejo gimnazijo BORG, tako znaša okoli 50. Pogoji za vpis na srednjo šolo v Avstriji so spričevalo matične osnovne šole, znanje nemškega jezika (pisni sestavek) ter znanje angleškega jezika (pisno ali ustno).
Matura tudi iz slovenskega jezika
Ravnatelj Borga, Eduard Fasching, je dejal, da velik poudarek dajejo naravoslovni usmeritvi, predvsem zdravstvena smer in tehnika, ter jezikoslovju. Poleg tega dijakom nudijo tudi pouk ter opravljanje mature iz znanja slovenskega jezika. Uspeh slovenskih učencev je ponavadi enak domačim, saj so pri šolanju zelo motivirani. Učenci po opravljenem štiriletnem šolanju odlično govorijo nemško, brez lokalnega narečja.
Brezplačni učbeniki, pridnim tudi štipendija
Šolanje na gimnaziji BORG je za državljane Evropske unije povsem brezplačno. Še več, dijaki prejmejo tudi brezplačne učbenike, česar so veseli predvsem starši, saj nakup šolske literature družinskemu proračunu predstavlja precejšen strošek. Kot nam je povedal Fasching, lahko pridni in uspešni dijaki dobijo tudi štipendijo.
Razlike so, a tudi naš sistem je dober
Ravnatelj Gimnazije Murska Sobota, Roman Činč pravi, da se avstrijski šolski sistem nekoliko razlikuje od slovenskega. A to ne pomeni, da je naš šolski sistem slab, pravi, ter dodaja, da so naše šole po rezultatih testov primerljive s tujimi. Tako tudi slovenski dijaki, ki se odločajo za študij v tujini, s tem nimajo težav. Ravno nasprotno, mnogi sporočajo, da jih na tujih univerzah vidijo kot sposobne.
Rekord po desetih letih
Sicer pa se boljši časi obetajo tudi slovenskim šolam. Prag šole bo namreč prvič po desetih letih spet prestopilo okoli 22.000 otrok. V razredih bo tako zopet po 28 učencev, medtem ko jih je v višjih razredih le po 21. Več prvošolčkov je pričakovati še v prihodnjih dveh letih, zato so nekatere šole med počitnicami zagradile prizidke. Največje generacije osnovnošolcev so sicer bile sredi osemdesetih let, štele pa so tudi 30.000 šolarjev.