Od prenočišča delavcev do občinske uprave.
Delavski dom, ena najbolj markantnih zgradb na takratnem Glavnem trgu v Murski Soboti, je nastal kot odgovor na potrebe prekmurskih sezonskih delavcev, ki so množično odhajali na delo v tujino.
Zgrajen je bil leta 1936 po načrtih domačega arhitekta Franca Novaka (1906–1959), a odprt šele leta 1939.
Novak, izučen arhitekt, je že v svojih zgodnjih delih pokazal občutek za modernizem in socialni pomen arhitekture.
-
Lokalno | 2 komentarjevMurska Sobota danes praznuje dvojni jubilej
Arhitekturna zasnova
Novak je želel zgradbo umestiti v urbani prostor kot arhitekturni poudarek. Zato je vogalno lego objekta, ki se nahaja na križišču Slovenske ulice in Trubarjevega drevoreda, zasnoval posebno drzno – s tlorisnim eliptičnim valjem in poudarjeno višino.
Prvotni načrt je bil ocenjen kot preveč razkošen, zato ga je moral poenostaviti. Kljub temu je objekt ohranil svojo monumentalnost in funkcionalno razporeditev.
Fasada zgradbe deluje kot celosten ovoj, z natančno osno razporeditvijo oken tako po vertikali kot horizontali. Vogal, zamišljen kot vizualna oporna točka, pa je bil zreduciran na vertikalno ploščo, ki deli dve fasadi.
Prostorska razporeditev in namembnost
V času otvoritve je imel Delavski dom naslednje prostore:
- Pritličje: poslovni prostori (električno podjetje, občinska hranilnica) in urad Delavskega doma z ločenimi čakalnicami za moške in ženske.
- Prvo nadstropje: prenočišča za moške delavce.
- Drugo nadstropje: ženski del s podobno zasnovo.
V obeh nadstropjih so bile skupne kopalnice, sanitarije in čajne kuhinje. Prostori so bili skromno opremljeni, s preprostimi lesenimi klopmi in mizami.
Zaradi ugodne lokacije blizu železniške postaje so ga sezonski delavci pogosto uporabljali za poceni prenočišča pred odhodom v tujino.
Vpliv zgodovinskih dogodkov
Delavski dom je služil svojemu namenu le dve leti. Že leta 1941 so med madžarsko okupacijo na njegovih oknih zamenjale jugoslovanske zastave kljukasti križ in madžarske trobojnice.
V njem je bila začasno nameščena tudi zbirka Prekmurskega muzejskega društva, ki je postala osnova za Pokrajinski muzej.
Po vojni, leta 1945, so nad stavbo plapolale rdeče zastave s srpom in kladivom ter jugoslovanske trobojnice s peterokrako zvezdo. S tem je stavba simbolno zaznamovala prihod nove družbene ureditve.
Današnja raba
Danes Delavski dom ni več zavetišče za delavce, ampak je postal upravno središče Mestne občine Murska Sobota, kar predstavlja transformacijo njegove nekdanje socialne funkcije v upravno-administrativno vlogo.
Franc (Feri) Novak se je rodil leta 1906 v Murski Soboti v družini gradbenega mojstra Jožeta Novaka in njegove žene Sidonije, rojene Vida. Po očetovi smrti, ko je imel sedem let, je odraščal pri babici, ki je vozila poštno kočijo na relaciji med Mursko Soboto, Gederovci in avstrijsko Radgono.
Prve poklicne izkušnje je pridobil kot zidarski vajenec pri stricu v domačem kraju.
Šolanje je nadaljeval na delovodski šoli v Ljubljani in sodeloval kot pomočnik pri gradnji cerkve v Bogojini. Po zaključeni srednji tehnični šoli je študij arhitekture začel v Pragi, a ga je nadaljeval na dunajski akademiji.
Leta 1934 je bil vpoklican v vojsko, po vrnitvi pa se je zaposlil na občini, kjer je kljub nedokončani diplomi vodil ključne urbanistične projekte, kot so Trubarjev drevored in grajska ploščad v Murski Soboti. Njegovo delo zaznamuje vpliv moderne arhitekture in močna vez z lokalnim okoljem.
