V Murski Soboti slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida.
V prostorih Pokrajinskega arhiva Maribor, enote Prekmurje, so danes, 1. avgusta, pripravili slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida.
Dogodek je združil predstavnike romske skupnosti, politike, stroke in mladih, z jasnim sporočilom: zgodovine ne smemo pozabiti, predsodkom pa se je treba zoperstaviti z znanjem in spoštovanjem.
Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, je poudaril:
»2. avgusta 1944 so nacisti v Auschwitzu v eni sami noči umorili zadnjih 4.300 Romov in Sintov. Genocid nad našim narodom je bil dolgo zamolčan, tudi s strani politike, zgodovinarjev in medijev.«
»V zadnjih letih smo priča porastu antiromskih nastrojenosti«
»Romi so državljani Republike Slovenije z enakimi pravicami in dolžnostmi kot vsi drugi. Načelo nič o Romih brez Romov je ključno pri oblikovanju zakonodaje, tudi pri spremembah zakona o romski skupnosti,« je opozoril Marjan Šiftar, predsednik uprave Dr. Šiftarjeve fundacije.
»V zadnjih letih smo priča porastu antiromskih nastrojenosti, ki postajajo del širšega populističnega in celo fašistoidnega diskurza,« je dodal Šiftar.
Dejan Židan: »Položaj Romov v Prekmurju je vzor v širši Evropski uniji«
Danica Polak Gruden, vršilka dolžnosti direktorice Urada za narodnosti, je dejala: »Naša naloga je graditi družbo, kjer bo vsakdo lahko živel svobodno, dostojanstveno in sprejeto, brez predsodkov in tihih izključitev.«
Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je opozoril na nevarnosti zanikanja zgodovine:
»Tudi v Sloveniji se pojavljajo skupine, ki govorijo o reševanju romske problematike, ne pa o sožitju. Takšna retorika nas lahko pripelje do iskanja končne rešitve, kar se je že dogajalo v preteklosti.«
Poudaril je pomen sobivanja v Prekmurju: »Položaj Romov v Prekmurju je vzor v širši Evropski uniji. To je dediščina premišljenega sobivanja, ki ga moramo ohranjati.«
»Romi trpijo tudi danes, na mejah, v vojnah«
»Kot Rom sem vedno želel leteti visoko. A svet nas še vedno vidi skozi predsodke, čeprav smo Romi preživeli brez vojn, brez nasilja, z medsebojnim razumevanjem,« Orhan Galjus, podpredsednik Evropske romske zveze.
Opozoril je na tišino medijev in politike: »Romi trpijo tudi danes, na mejah, v vojnah, a o tem nihče ne govori. Niti mediji, niti politični predstavniki.«
»Spominske slovesnosti, kot je današnja, imajo simbolno in mednarodno razsežnost«
Zgodovinar Marjan Toš je izpostavil pomen raziskovanja: »Med letoma 1939 in 1945 je bilo ubitih najmanj 500.000 Romov. A genocid nad Romi je dolgo ostal neprepoznan, prav zaradi stereotipov in predsodkov, ki so prisotni še danes.«
»Etnocid, kulturno uničenje naroda, je pogosto predhodnik genocida. Tega se ne smemo več učiti iz knjig, ampak iz dejstev in izkušenj,« je opozoril.
Marijan Križman, predsednik Zveze borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja, je dejal: »Spominske slovesnosti, kot je današnja, imajo simbolno in mednarodno razsežnost. V Prekmurju že desetletja dokazujemo, da je sobivanje možno.«
Dijakinja Živa Horvat iz Ekonomske šole Murska Sobota je predstavila raziskovalno nalogo o prekmurskih Romih med letoma 1941 in 1955:
»Naš cilj je bil dokazati, da so današnji odnosi med Romi in oblastjo globoko zakoreninjeni v zgodovinskih dogodkih. Predsodki imajo zgodovinski temelj, ki ga je treba razumeti.«
Slovesnost je spremljal kulturni program Nine Brasseur.
