Cerop Mensane ne želi prodati, župani pa še niso spregovorili niti o vsebini revizijskega poročila

Cerop in pomurske občine ustanoviteljice so februarja na računsko sodišče posredovale odzivno poročilo, ki je vsebovalo popravljane ukrepe za odpravo nepravilnosti, ki jih je računsko sodišče ugotovilo v svoji reviziji. Zdaj so državni revizorji ocenili zadovoljivost sprejetih ukrepov.

Ukrepi vsaj delno zadovoljivi

Spomnimo, računsko sodišče je revidiralo poslovanje javnega podjetja v letih 2015 do 2018 ter izreklo negativno mnenje tako 27 občinam ustanoviteljicam kot javnemu podjetju Cerop. Za pripravo odzivnih poročil so občine najelo tudi zunanjo pomoč, saj jim pri pripravi predlogov sprememb odloka in pogodbe o ustanovitvi javnega podjetja Cerop in načrta aktivnosti za njihovo sprejetje nudil strokovno pomoč Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak.

Računsko sodišče je v porevizijskem poročilu ocenilo večino popravljalnih ukrepov kot delno zadovoljivih ali zadovoljivih, je pa izpostavilo nekaj nepravilnost in nesmotrnosti, ki po njihovi oceni niso bile zadovoljivo odpravljene.

 

Pogodba med občino Puconci in Ceropom

Kot delno zadovoljiv ukrep izpostavljajo tako sklenitev dodatka k pogodbi med občino Puconci in javnim podjetjem Cerop, v katerem morajo biti podrobno opredeljeni kriterij za določitev stroškov tekočega vzdrževanja in investicijskega vzdrževanja.

V revizijskem poročilu je namreč navedeno, da je javno podjetje občini Puconci prefakturiralo račune za nove nabave in vzdrževanje objektov in opreme javne infrastrukture v skupni vrednosti 736.484 evrov v letu 2017 in 245.771 evrov v letu 2018.

Državni revizorji so tako v poročilu ugotovili, da je občina Ceropu plača tudi račune, ki se po vsebini nanašajo na stroške tekočega vzdrževanje in ne na investicijsko vzdrževanje. 

Tudi glede načrtovanega nadzornega sveta

Ravno tako občine ustanoviteljice niso izkazale v celoti zadovoljivih ukrepov pri spremembi odloka in pogodbe javnega podjetja ter načrta aktivnosti za njihovo sprejetje. Računsko sodišče ja namreč v svoji reviziji ugotovilo nesmotrnost zaradi udeležbe županov na sejah skupščine javnega podjetja Cerop, kar je v nasprotju s predpisi, problematika pa je povezana tudi z nadzorom nad poslovanjem Ceropa in načrtovanim nadzornim svetom.

Kot ugotavljajo državni revizorji, občine v predlogu sprememb odloka in pogodbe o ustanovitvi niso predvidele, da mora biti vsaj en član nadzornega sveta strokovnjak za oblikovanje cen gospodarske javne službe varstva okolja. Ravno tako ni bila izpolnjena zahteva računskega sodišča, da se v ustanovnih aktih določi redno revidiranje razvojnega programa, letnega plana in elaborata izvajanja gospodarske javne službe. 

Računsko sodišče je opozorilo še na pretirano dolg enoletni rok, ki so si ga zadale občine za ureditev navedenega.

 

Mensana ni namenjena temeljni dejavnosti Ceropa

Ena izmed odmevnejših ugotovitev računskega sodišča v reviziji, pa je bila povezana z nakupom in obnovo Medgeneracijskega središča Murska Sobota (Mensana), ki je predstavljala več kot 60 odstotkov vseh investicijskih vlaganj javnega podjetja od leta 2015 do 2018. Mensana, kot so ugotovili v reviziji, namreč ni namenjena izvajanju temeljne dejavnosti javnega podjetja Cerop, temveč pretežno tržni dejavnosti. 

»Javno podjetje Cerop namreč ni bilo ustanovljeno za zagotavljanje najema prostorov za delovanje medgeneracijskih centrov ali socialnih podjetij, niti ni bilo predvideno, da bi te dejavnosti izvajalo javno podjetje Cerop samo, saj javno podjetje Cerop ni izvajalo nobenih državnih politik ali politik občin ustanoviteljic na tem področju,« so navedli državni revizorji v revizijskem poročilu.

Vsled tega je bil Ceropu naložen popravljani ukrep, da pripravi analizo možnosti odprodaje premoženja, povezanega z Mensano.

Kot nadgradnja temeljni dejavnosti Ceropa

To so sicer v Ceropu opravili, ravno tako pa so občinam navedli, da javno podjetje trenutno nima več nobenih finančnih obveznosti z investicijo v Mesano, zato odprodaja premoženja ni nujna. Po navedbah Ceropa namreč pretežni del Mensane najemajo gospodarski subjekti, ki so investirali v ureditev prostorov in zaposlitve, izvajajo pa dejavnosti v okviru vsebin medgeneracijskega središča.

Kot je navedeno v porevizijskem poročilu, Cerop razume dejavnosti, ki se izvajajo v Mensani, kot vsebinsko nadgradnjo dejavnosti javnega podjetja Cerop.  Nezasedeni so sicer še trije poslovni prostori, ki jih je Cerop že v poslovnem načrtu za leto 2020 predvidel prodati in iz tega naslova pridobiti 286.900 evrov. Nezasedenih je tudi nekaj garažnih mest, ki jih nameravajo oddati v najem. A računsko sodišče vztraja pri svojem.

»Z navedb javnega podjetja Cerop v odzivnem poročilu zgolj dodatno izhaja, da stavba Medgeneracijskega središča Murska Sobota in dejavnosti, ki se tam izvajajo, niso namenjene izvajanju temeljne dejavnosti javnega podjetja Cerop, kar posledično ne more biti ustrezna utemeljitev za načrt javnega podjetja Cerop, da večine objekta Medgeneracijskega središča Murska Sobota ne proda,« je zapisano v porevizijskem poročilu. 

 

Revizorje zmotilo tudi predčasno poplačilo kredita

Računsko sodišče ravno tako meni, da sta analiza in načrt odprodaje premoženja v ključnih delih pomanjkljiva. Cerop namreč v prikazu ocene preostalega premoženja ni zajel ocenjene vrednosti deleža v družbi Mensana, niso omenjene in ovrednotene niti morebitne terjatve do Mensane. Prav tako niso zajeti obratovalni stroški po koncu leta 2020 in ali bodo prihodki zadostovali za njihovo kritje.

Državni revizorji se sprašujejo tudi, s katerimi sredstvi je Cerop v letu 2020 vrnil posojilo, ki ga je prvotno nameraval vračati do leta 2027. 

Zaradi dveh delno zadovoljivih ukrepov je računsko sodišče izdalo sklep, v katerem je navedeno, da so Cerop, občina Puconci in občine ustanoviteljice kršili obveznost dobrega poslovanja. 

Kdaj bodo župani sedli za mizo?

Seja sveta ustanoviteljic, ki je bila načrtovana v marcu, na kateri bi župani občin ustanoviteljic končno spregovorili tudi o vsebini revizijskega poročila, je bila prestavljena. Kot pravi dosedanji predsednik sveta ustanoviteljic Franc Horvat, ki je tudi vodil strokovno skupino za pripravo odzivnega poročila, si želi, da to zgodbo zaključijo. 

»Nazadnje smo razpravljali le o teh popravljalnih ukrepih, saj se je mudilo s pripravo odzivnega poročila. O ugotovljenih nepravilnostih računskega sodišča se moramo pogovoriti in dobiti pojasnila od predstavnikov javnega podjetja,« pravi tišinski župan, ki je po sistemu rotacije vodenje sveta ustanoviteljic letos prepustil županu občine Križevci Branku Belecu. 

Župane torej še čaka dolga seja sveta ustanoviteljic, na kateri se bodo morali opredeliti tudi glede tega, kaj bodo storili z Mensano. No, res pa je tudi, da zavezujočih ukrepov in sankcij računsko sodišče ne more naložiti.

S sklepom o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja in porevizijskim poročilom, kar je bilo posredovano tudi državnemu zboru, je zgodba bržkone končana.