Revizija računskega sodišča je razkrila vrsto nepravilnosti pri poslovanju Javnega podjetja center za ravnanje z odpadki Puconci. Svojega dela pa niso dobro opravile niti občine ustanoviteljice.
Kot smo pred časom poročali, da naj bi že na podlagi osnutka poročila bilo razvidno, da računsko sodišče ne bo revidiralo v prid javnemu podjetju, takrat je med drugim župan Radencev Roman Leljak že pozval direktorja Ceropa Franca Cipota k odstopu. No, sedaj ne gre več samo za osnutek poročila.
Računsko sodišče je izdalo poročilo in izreklo negativno mnenje tako Ceropu kot občinam ustanoviteljicam, ki niso opravile svoje domače naloge.
Zaračunavanje po nepravilno oblikovani ceni
Računsko sodišče je presojalo pravilnost in učinkovitost poslovanja, konkretno glede oblikovanja cene gospodarske javne službe (GJS), tako s strani javnega podjetja kot občin ustanoviteljic in ali je Cerop svojo dejavnost izvajal v skladu z namenom ustanovitve in tako, da pri tem ni bilo ogroženo izvajanje GJS. Revizorji so preverjali tudi, ali so občine učinkovito upravljale in nadzorovale poslovanje Ceropa.
In rezultat? Nič od navedenega ni bilo ocenjeno kot pozitivno
Cerop je tako, po mnenju računskega sodišča, netransparentno zaračunaval storitve GJS, ni upošteval dobičkov, ki bi morali nižati cene, poleg tega pa je še vključeval neupravičene stroške v ceno GJS.
Cena tako ni bila pravilno oblikovana v skladu z določbami Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, kar je imelo za posledico v višjih položnicah za potrošnike.
Tu so pogrnile tudi občine, ki niso pravilno določile vseh izhodišč pri oblikovanju cene, obenem so prenizko obračunale najemnino za javno infrastrukturo in je niso pravočasno izterjale, na koncu pa so tudi potrdile spremembo cen na podlagi neustreznega elaborata, saj "stroški amortizacije za telo odlagališča niso bili izračunani po funkcionalni metodi, zato so bili obračunani prenizko v skupni vrednosti 113.962 evrov".
Kot izhaja iz poročila računskega sodišča, CEROP pri oblikovanju cen GJS ni upošteval prihodkov posebnih storitev v znesku 899.198 evrov, ki bi morali nižati cene GJS, občine pa so dopustile, da je CEROP sredstva v vrednosti 152.737 evrov porabil za investicijo v premoženje, ki ni v lasti občin ustanoviteljic.
Sporni posli javnega podjetja
Neučinkovitost Ceropa pa računsko sodišče utemeljuje s tem, da javno podjetje kot "notranji izvajalec občin ustanoviteljic ni izpolnjevalo pogoja gospodarske odvisnosti od občin ustanoviteljic, kot to določajo predpisi, saj v nobenem letu pretežnega dela svojih prihodkov ni doseglo z izvajanjem dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so mu jih podelile občine ustanoviteljice".
Pri tem se problematizira obstoj hčerinske družbe OGRAČEK d.o.o., ki predstavlja tveganje za zmanjšanje prihodkov javnega podjetja, saj je bila družba ustanovljena za trženje proizvodov in storitev, ki so funkcionalno del dejavnosti javnega podjetja CEROP, dobički od teh dejavnosti pa se ne vodijo v njegovih poslovnih knjigah.
V nadaljevanju pa računsko sodišče izpostavlja investicijo javnega podjetja Cerop v Medgeneracijsko središče Murska Sobota v vrednosti več kot 3,8 milijona evrov brez DDV, ki je predstavljala več kot 60 odstotkov vseh investicijskih vlaganj javnega podjetja CEROP v obdobju od leta 2015 do leta 2018. Kot je utemeljeno v poročilu, navedena investicija ni bila ekonomsko upravičena.
Že pred samo izvedbo se namreč ni izdelalo ustreznega načrta financiranja, predstavljala je 47,9 odstotka več stroškov od predvidenih, obenem pa ni dosegla predvidenih prihodkov. Poenostavljeno povedano, Cerop je Mensano financiral iz dobičkov, ki bi jih moral preusmeriti v nižanje svojih cen.
"Javno podjetje CEROP je določene pravne posle sklenilo brez ustreznega obvestila ali predhodnega soglasja skupščine javnega podjetja CEROP, med temi tudi take, kjer je bil direktor javnega podjetja CEROP v nasprotju interesov," še navajajo revizorji računskega sodišča.
Kot nasprotje interesov je opredeljeno nastopanje Cipota pri sklepanju poslov med Ceropom in hčerinskimi družbami, v katerih je imel ravno tako poslovodno funkcijo ali funkcijo prokurista. Pri tem izpostavljajo tudi kreditni posel v skupnem znesku 220.500 evrov, za katerega Cipot ni pridobil soglasja skupščine javnega podjetja Cerop.
Občine nosijo velik delež krivde
Računsko sodišče je dodelilo črno piko pomurskim občinam, ki so ustanoviteljice javnega podjetja, saj so vse navedeno dopustile. Kot piše v poročilu, občine niso ravnale učinkovito pri upravljanju in nadzoru nad poslovanjem javnega podjetja, ne pri oblikovanju cen GJS in ne pri nadziranju Ceropa pri izvajanju dejavnosti.
Ravno tako so na sejah skupščine sodelovali župani, kar je v nasprotju s predpisi, sodišče pa problematizira tudi ureditev odločanja, saj ni bilo ustreznega varstva interesov družbe in interesov večine občin ustanoviteljic z manjšinskim deležem glasov.
Občine so obenem tiste, ki so dopustile Ceropu investicijo v Mensano, za katero je obstajalo tveganje, da je ne bo sposoben financirati iz lastnih sredstev.
V nadaljevanju pa so občine tudi odgovorne, da so dopustile javnemu podjetju "da nenamensko rabi proračunska sredstva, saj so mu v v nasprotju z Zakonom o javnih financah potrdile načrt porabe sredstev od najemnine za infrastrukturo Centra za ravnanje z odpadki Puconci za investicijo v nakup in gradnjo Medgeneracijskega središča Murska Sobota, ki ni v lasti občin ustanoviteljic, pri čemer pa javno podjetje CEROP načrta ni uresničilo."
Možnost prodaje Mensane
Med popravljalni ukrepi računsko sodišče od Ceropa zahteva, da naredi analizo možnosti odprodaje premoženja, ki ni namenjeno izvajanju temeljne dejavnosti - torej Mensane. Hkrati mora Cerop narediti analizo izpolnjevanja pogoja gospodarske odvisnosti za leti 2019 in 2020, občine so namreč javnemu podjetju podelile koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe brez javnega razpisa, zato morajo tudi zagotoviti, da Cerop vsaj 80 odstotkov prihodkov ustvari z izvajanjem dejavnosti za izpolnitev dodeljenih nalog.
V nasprotnem primeru je ogrožena dopustnost izvajanje GJS, omejeni pa so drugi gospodarski subjekti, ki bi lahko predstavljali konkurenco Ceropu.
Kaj morajo storiti občine? V prvi vrsti mora priti do sprememb ustanovnih aktov, da se zagotovi (ne)udeležba županov na sejah skupščine Ceropa, oblikovanje nadzornega sveta in revidiranje strokovnih podlag za določanje cen GJS. Občinam je naloženo tudi, da pripravijo načrt za vzpostavitev zakonitega stanja v zvezi z neizpolnjevanjem pogoja gospodarske odvisnosti.
Računsko sodišče je izdalo tudi priporočilo, da občine spremenijo ustanovne akte javnega podjetja na način, da bo odločanje na svetu ustanoviteljic o pogojih in cenah GJS temeljilo na enakem deležu glasov vsake izmed občin.
Tri meseca časa, da zadovoljijo računsko sodišče, sicer ...
Cerop in 27 pomurskih občin ustanoviteljic imajo zdaj 90 dni časa, da računskemu sodišču predložijo odzivna poročila, ki morajo vsebovati izkaz popravljalnih ukrepov.
V kolikor računsko sodišče v porevizijskem postopku ugotovi, da Javno podjetje Cerop in 27 občin ustanoviteljic krši obveznost dobrega sodelovanja, pa v primeru hude kršitve obvesti državni zbor in tudi pozove k razrešitvi odgovorne osebe. Glede na hude očitke računskega sodišča, pa je vprašanje, ali ne bodo 'glave' letele že prej.
