Na zadnji seji sveta ustanoviteljic so pomurski župani obravnavali odzivno poročilo na negativno mnenje, ki jim ga je izreklo računsko sodišče, a odprtih ostaja več vprašanj.
Spomnimo, računsko sodišče je revidiralo poslovanje Ceropa v letih 2015-2018 in tako javnemu podjetju kot občinam ustanoviteljicam izreklo negativno mnenje ter naložilo pripravo odzivnega poročila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Občine so morale odzivno poročilo, v katerem bodo opredeljeni ukrepi in aktivnosti za odpravo nepravilnosti, posredovati do 15. februarja. Po manjših zapletih v strokovni skupini, ki so jo imenovali v ta namen, pa jim je le uspelo ujeti rok.
Nepravilnosti bodo odpravili v roku enega leta
Na zadnji seji sveta ustanoviteljic so tako sprejeli več sklepov, med drugim bodo imenovali novo strokovno skupino, ki bo zadolžena za pripravo aktivnosti iz odzivnega poročila. Vse ukrepe pa bodo, glede na epidemijo in potrebno usklajevanje v vseh 27 občinah, izvedli v roku enega leta.
"Apeliram na vse občine, da se bodo aktivno tega lotile, se pa morajo s stanjem seznaniti tudi vsi občinski sveti," pravi predsednik sveta ustanoviteljic Franc Horvat, sicer tišinski župan, ki je tako vendarle ostal na čelu strokovne skupine, ki je pripravljala odzivno poročilo. Pri sestavi odzivnega poročila je kot zunanji izvajalec sodeloval Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak.
PREBERITE ŠE:
Bo glavno besedo pri nadzoru imela soboška občina?
Pogovarjali so se tudi o spremembi ustanovitvenega odloka javnega podjetja Cerop, ki predvideva ustanovitev nadzornega sveta. Eden izmed očitkov računskega sodišča je namreč bil, da so bile občine neučinkovite pri upravljanju in nadzoru Ceropa. "Če bi bil večji nadzor, to moramo pošteno priznati, verjetno računsko sodišče ne bi podalo negativnega mnenja" priznava Horvat.
V tej točki je nameravanemu predlogu najbolj glasno oporekal radenski župan Roman Leljak, ki se ne more strinjati s predlogom parnega števila članov nadzornega sveta in večine štirih največjih občin.
"Nikakor se ne morem strinjati s tem, da se je 23 občin, ki ima skupaj več prebivalstva, odreklo večini v nadzornem svetu in jo prepustilo štirim občinam. Zdaj bodo spet velike občine nadzorovale Cerop, torej murskosoboška, ki pa je seveda povezana z gradnjo Mensane. Potem je tu še parno število članov in odločujoči glas predsednika nadzornega sveta, ki bo iz soboške občine. Glede Ceropa se nič ne bo spremenilo, žal ni interesa med župani," opozarja Leljak.
V pristojnosti nadzornega sveta bi sicer nato bilo tudi imenovanje direktorja Ceropa, Francu Cipotu, trenutnemu direktorju, pa se ravno v naslednjih mesecih izteka mandat.
Leljak le dobil v roke 'Fordovsko' pogodbo
No, Leljak se je pa vendarle dokopal do kreditne pogodbe, po kateri je povpraševal že lansko leto. Gre za 91.000 evrov, ki ga je Cerop v skrivnostnih okoliščinah posodil družbi Mensana, torej družbi, katere ustanovitelj je javno podjetje.
"Takšne pogodbe ne bi sestavil niti Alan Ford. Brez opredelitve namena kredita, garancija le menica, vračanje posojila pa od leta 2021 in po načelu 'kolikor boste imeli, toliko vrnete'. To je 91.000 tisoč evrov našega denarja, a nihče niti ne pisne," je zgrožen radenski župan, ki sicer kreditne pogodbe ne sme javno pokazati.
Cerop bi izvajal tudi zbiranje odpadkov
Računsko sodišče je v reviziji sicer izpostavilo tudi problematično glasovanje v svetu ustanoviteljic, ki tako omogoča samostojno reguliranje gospodarske javne službe štirim občinam z največjim poslovnim deležem v javnem podjetju, občinam pa je tudi bila naložena pripravo načrta za vzpostavitev zakonitega stanja v zvezi z neizpolnjevanjem pogoja gospodarske odvisnosti.
Cerop mora namreč vsaj 80 odstotkov prihodkov ustvariti z izvajanjem dejavnosti, katere so javnemu podjetju bile naložene s strani občin ustanoviteljic.
Cerop je v ta namen opravil analizo poslovanja in tudi predlagal tri možne variante za izpolnitev pogoja 80-odstotne gospodarske odvisnosti od občin ustanoviteljic. Kot so navedli, se v javnem podjetju zavzemajo za varianto, ki bi pomenila prevzem javne službe zbiranja odpadkov na celotnem območju občin ustanoviteljic.
Dervarič: Zaščitili bomo interese našega podjetja
To bi pa poseglo v dejavnost, ki jo na podlagi sklenjenih koncesijskih pogodb z osemnajstimi pomurskimi občinami, izvaja Saubermacher-Komunala, podjetje tudi v polovični lasti več pomurskih občin.
"Če pride do prekinitev pogodb, lahko sprožimo odškodninske tožbe proti občinam, kar pomeni, da bodo na koncu to plačali občani. Sicer pa imajo tudi drugi izvajalci sklenjene veljavne in dolgotrajne koncesijske pogodbe in tu so v igri velike cifre," opozarja direktor Saubermacher-Komunale Drago Dervarič. Po njegovih besedah Cerop tako ali tako pogoja ekonomske odvisnosti ne bi izpolnjeval, tudi če bi prevzel še zbiranje odpadkov.
Glede na analizo, ki so jo pripravili v Ceropu, pa ne samo, da bi tako dejansko dosegli več kot 80-odstotno odvisnost od občin ustanoviteljic, bi to pomenilo tudi znižanje cen vseh javnih služb skupaj, torej zbiranja, obdelave in odlaganja odpadkov, za najmanj pet odstotkov.
"Problem gospodarske odvisnosti se da rešiti tudi drugače in na dosti bolj elegantne ter enostavne načine, ni pa to v naši domeni. Vsekakor pa bomo zaščitili interese našega podjetja," je jasen direktor Saubermacher-Komunale. Na pripombo, da vsi ostali regijski centri v Sloveniji že izvajajo vse tri javne službe, kar izpostavlja tudi vodstvo Ceropa, pa meni, da gre za 'mešanje jabolk in huršk'.
PREBERITE ŠE:
Še se bodo pogovarjali o revizijskem poročilu
Kakorkoli že, odzivno poročilo je sedaj v rokah računskega sodišča, lastnice Ceropa pa se morajo uskladiti glede uveljavljanja popravljalnih ukrepov. "Tako glede sprememba odloka, glasovanja, gospodarske odvisnosti in vsega ostalega, moramo znotraj vseh 27 občin odločiti in doseči nek kompromis. Verjetno odločitev ne bo takšna, da bo ustrezala vsem, ampak potrebno je vzpostaviti delovanje javnega podjetja, ki bo skladno s poročilom računskega sodišča," pravi tišinski župan in poudarja, da morajo ob tem zagotoviti tudi nemoteno delovanje Ceropa, ki mora ostati še naprej na tako dobrem nivoju.
V roku enega meseca bo na sporedu naslednja seja sveta ustanoviteljic, na kateri bodo obravnavali predlog za imenovanje nove strokovne skupine, govora pa bo tudi še vedno o vsebini revizijskega poročila, tudi o tem, kaj storiti z Mensano. Po ugotovitvah računskega sodišča je namreč šlo za ekonomsko neupravičeno investicijo, Cerop pa bi sredstva moral nameniti nižanju svojih cen.
"Nekaj moramo še povedati glede samega poročila računskega sodišča. Denimo glede domnevno spornih kreditnih pogodb in tudi okoli Mensane, te zadeve moramo razčistiti," še pojasnjuje Horvat in dodaja, da so naredili ogromen korak, a jih v tem letu dni čaka še veliko za postoriti.
