Na peti premišljevalnici projekta Sobota, kot si jo želimo, so se lotili iskanja priložnosti v kmetijstvu v Murski Soboti
Sinoči je v murskosoboški knjižnici potekala peta premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo, na kateri so udeleženci pod vodstvom Damjana Jeriča, specialista za agrarno ekonomiko, iskali rešitve in ideje s področja kmetijstva. Kljub nekoliko nižji udeležbi, se je razvila zanimiva in plodna debata s kar nekaj konkretnimi predlogi. Med drugim tudi ta, da bi bilo potrebno spodbujati startup kmetije.
Na območju občine 4425 ha kmetijskih zemljišč
V začetku premišljevalnice je Damjan Jerič najprej predstavil nekaj dejstev s področja kmetijstva na območju celotne Mestne občine Murska Sobota. V celotni občini imamo 4425 ha kmetijskih zemljišč, 917 ha gozda, večinoma nekvalitetnega, ter 253 ha površin v sklopu Nature 2000. Ob gramoznici ob Bakovski cesti se razprostirajo večja posestva, ki jih obdeluje Panvita, na zahodnem delu mesta pa predvsem manjše parcele v zasebni lasti.
Živine imamo za eno resno farmo
Na območju Murske Sobote je živinoreja slabo razširjena. Po statističnih podatkih je na območju občine 118 krav, 1.050 glav mladega pitanega goveda, 440 plemenskih prašičev, 9.453 glav pitancev in 46.030 glav perutnine. S takim številom posameznih živali se lahko pohvali malo večja konkurenčna farma. Razlog za to se skriva, da ima večina manjših kmetov službe in redno zaposlitev, zaradi česar nimajo časa za živinorejo. Ta namreč od kmeta zahteva aktivnosti skozi ves dan.
Priložnost je v zelenjadarstvu
Kot je pojasnil Jerič, pa je na območju Murske Sobote le sedem omembe vrednih zelenjadarjev. Ti pridelujejo hren, solato, paradižnik, papriko in kumare. Po njegovem mnenju večina manjših kmetov dela napako, da se osredotočajo na pridelavo tradicionalnih poljskih pridelkov, kot so koruza, žita in oljna ogrščica. Večji potencial je v zelenjavi, ki jo je ravno tako možno pridelovati na njivskih površinah ter seveda v rastlinjakih. Eden izmed udeležencev je kot primer navedel papriko, ki jo v Vojvodini pridelujejo na njivah.
Problem tržnice
Udeleženci so izpostavili tudi problematiko mestne tržnice, ki je zelo povezana z zelenjadarstvom. Na tržnici zelenjavo prodaja le nekaj prodajalcev, pa še ti, z izjemo enega ali dveh, prodajajo uvoženo zelenjavo. Mnogim manjšim in potencialnim zelenjadarjem predstavlja težavo tudi cena najema prodajnega prostora na tržnici. Ta naj bi bila v primerjavi z ostalimi mesti previsoka, kar marsikoga odvrača od tega, da bi prodajal na mestni tržnici. Ceno, to določa mestni svet, bi bilo potrebno znižati do te mere, da bi bila sprejemljiva za manjše pridelovalce, obenem pa dati prednost prodajalcem, ki prodajajo lokalne pridelke.
Kmetijstvo z roko v roki s turizmom
Kmetijstvo je izredno povezano tudi s turizmom. Pri prodaji kakovostnih izdelkov turistom je namreč mogoče ustvariti precej višjo dodano vrednost, zato bo v prihodnje uspešnost kmetijstva odvisna tudi od uspešnosti turizma v regiji. Kot primer dobre prakse so bile izpostavljene tržnice, ki jih je Diši po Prekmurju prirejalo v Ljubljani. Na njih so prekmurski ponudniki svoje izdelke in pridelke nudili v središču Ljubljane, pri čemer so naleteli na dober odziv. Ljubljančani so za dobre domače izdelke in pridelke pripravljeni tudi dobro plačati, je izpostavil Samuel Friškič. Tovrstne aktivnosti, katerih stranski učinek je tudi privabljanje turistov v Prekmurje, bi zato kazalo nadaljevati ter še dodatno okrepiti.
Startup kmetije? Zakaj pa ne.
Izredno zanimivo zamisel je predstavila Stanka Dešnik, ki je predlagala projekt Startup kmetije, v sklopu katerega bi pomagali mladim, ki bi se želeli ukvarjati s kmetijstvom. Pomoč bi bila tako finančna, kot svetovalna. Potreba po tem se namreč že pojavlja, saj je znanih kar nekaj primerov mladih, ki bi se želeli pričeti ukvarjati s kmetijstvom, pa nimajo zemlje, opreme in znanja, ki so potrebna za to. Jerič je ob tem povedal, da so ravno novopečeni mladi kmetje najbolj dojemljivi za ekološko kmetovanje, saj se kmetovanja, za razliko od prevzemnikov kmetij, učijo povsem na novo. Tovrstno kmetovanje pa bi morala biti tudi glavna tržna niša kmetijstva pri nas.
