V najbolj zadolženi občini na prebivalca v Sloveniji so se začele aktivnosti za reševanje dolgov. Kako bodo reševali občino in kaj o sanacijskem načrtu meni župan Franc Šlihthuber?
Dolgoletne težave občine Gornji Petrovci so dosegle kritično točko.
Že več let se soočajo s finančnimi težavami, od leta 2009 pa imajo blokirani transakcijski račun.
Skupni dolg je konec lanskega leta presegel 7,9 milijona evrov, več kot tretjino tega pa predstavljajo zakonske zamudne obresti, ki se letno povečajo za dodatnih 450.000 evrov.
Poročali smo, da so s pomočjo zunanjih pravnih in finančnih strokovnjakov, ki sodelujejo tudi z upniki, pripravili sanacijski načrt, ki je bil v petek, 4. aprila, predložen v obravnavo občinskemu svetu.
Načrt predvideva prodajo nepremičnin, zadolžitev in sporazumno poplačilo upnikov.
Šlihthuber: Dolg bomo poskušali rešiti
Občinski svetniki so sanacijski načrt na seji sprejeli, a o tem, kako bodo reševali hude finančne težave, v nadaljevanju.
Za odziv na sprejetje sanacijskega načrta smo poklicali Franca Šlihthuberja, dolgoletnega župana občine Gornji Petrovci.
Šlihthuber je za Sobotainfo v telefonskem pogovoru povedal, da je bil načrt sprejet, »pričakovanja so, da bomo poskušali dolg rešiti.«
»Nekaj mesecev bo to trajalo, da bo vse urejeno«
Župan najbolj zadolžene občine na prebivalca v Sloveniji je povedal, da je težko povedati, kako se bo sanacijski načrt odvil:
»Mi smo eno zadevo sprejeli, čakamo sedaj druge deležnike, ki bodo pri tem sodelovali. Ko bo zadeva končana, bomo videli.
Nekaj mesecev bo to trajalo, da bo vse urejeno.«
Kako bodo reševali občino?
Sanacijski načrt predvideva prodajo nepremičnin, zadolžitev in sporazumno poplačilo upnikov.
Zoper občino, kot že omenjeno, poteka 51 izvršilnih postopkov, ki jih v pretežni meri opravlja Uprava za javne prihodke.
V preteklih letih je bilo občini zarubljeno povprečno 180.000 evrov letno, hkrati pa je v istem časovnem obdobju nastalo za 400.000 do 450.000 evrov dodatnih zamudnih obresti, kar pomeni, da se dolg nenehno povečuje.
Iz sanacijskega načrta (hranimo ga v uredništvu) je razvidno, da so pri vseh nepremičninah v lasti občine vpisane zaznambe rubeža nepremičnin.
Izvedba finančne sanacije je možna le na podoben način, kot poteka postopek prisilne poravnave, ocenjujejo pripravljavci sanacijskega načrta.
Dolg narasel na skoraj osem milijonov evrov
K izvedbi finančne sanacije je občina aktivno pristopila v letu 2024.
Končni cilj je finančne sanacije, je zagotoviti takšno stanje, da bo občina obstoječe finančne obveznosti poravnala v sporazumu z upniki, hkrati pa bodo občini na razpolago zadostna sredstva za opravljanje vseh njenih nalog.
Na dan 31. decembra 2024 je glavnica terjatev znašala 5.426.657,47 evra, upniki pa skoraj v vseh primerih poleg glavnice terjajo še plačilo zakonskih zamudnih obresti.
Dolg občine tako znaša kar 7.927.886,19 evra.
Prodaja stanovanj, gozdov in kmetijskih zemljišč
V letu 2025 se bo skupen dolg na račun zamudnih obresti povečal za okoli 450.000 evrov.
Prednostna naloga je prodaja določenih nepremičnin, zato so k temu pristopili že med pripravljanjem elaborata v lanskem letu.
Najvišja terjatev na višini glavnice je do upnika Slovenskega državnega holdinga v višini 1.431.046,72 evra, druga najvišje pa do stanovanjskega sklada v višini 601.620,26 evra.
Skupno glavnica stanovanjskega sklada znaša 726.591,30 evra, prišteti pa je treba tudi 638.482,68 evra zamudnih obresti.
Pripravljavci sanacijskega načrta so zato upniku predlagali, da terjatev poplača s prevzemom 18 stanovanj na naslovu Gornji Petrovci 92 in 92a.
Podan je bil tudi predlog za prodajo gozdov Slovenskim državnim gozdovom. S prodajo približno 30 hektarjev bi znašala vrednost najmanj 150.000 evrov.
Naslednji sklop nepremičnin so kmetijska zemljišča, ki naj bi bila vredna okoli 100.00 evrov, prodali pa naj bi jih Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
Dolgoročni kredit v višini 3,2 milijona evra
Sanacijski načrt predvideva tudi najem dolgoročnega kredita v višini 3,2 milijona evra, kar bi občini omogočilo poplačilo upnikov po tako imenovanih diskontiranih vrednostih ter hkrati 50-odstotno poplačilo glavnic.
Tako bi bili upniki delno poravnani v skladu z vrstnim redom izvršb, občina pa bi hkrati pridobila prostor za opravljanje svojih osnovnih nalog.
Na podlagi razgovorov z upniki predvidevajo, da obstaja realna možnost sklenitve poravnav, postopek sporazumnega poplačila obveznosti pa ocenjujejo, da bo realiziran do 30. junija 2025.
