Svetniška skupina Gibanje Svoboda o delu župana Mestne občine Murska Sobota Damjana Anželja, razvoju občine in o največjih zamujenih priložnostih.
Prihodnje leto novembra se obetajo lokalne volitve, ki bodo določile politično podobo Mestne občine Murska Sobota v naslednjem mandatu.
Na portalu Sobotainfo smo zato k pogovoru povabili svetniške skupine mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota in jih vprašali o ključnih izzivih, prioritetah ter pogledih na razvoj mesta.
Z njihovimi odgovori želimo bralkam in bralcem približati razmišljanja lokalne politike ter ponuditi jasnejši vpogled v to, kam želijo posamezne skupine usmerjati prihodnost najstarejšega slovenskega mesta.
Odgovore svetniških skupin bomo objavljali po vrstnem redu, kot smo jih prejeli.
Prva je na vrsti svetniška skupina Gibanje Svoboda, ki ima v mestnem svetu osem mandatov, njihovi svetniki so Gorazd Kerec, Iris Lanščak, Jure Lang, Matej Grah, Mitja Horvat, Mojca Breščak, Nives Cajnko in Staša Horvat.
Ocena dela župana in razvoj občine
Kako v vaši svetniški skupini ocenjujete delo župana v tem mandatu?
»V naši svetniški skupini delo župana ocenjujemo kot delno uspešno. Izvedenih je bilo več koristnih projektov, vendar občina pogreša bolj razvojno usmerjeno vizijo.
Župan je bil pogosto osredotočen na tekoče zadeve, premalo pa na dolgoročno strateško načrtovanje in povezovanje ključnih področij – gospodarstva, okolja, turizma in družbenih vsebin.«
Katere projekte ali poteze župana ocenjujete kot uspešne in koristne za občino?
»Pozitivno ocenjujemo posamezne infrastrukturne izboljšave, vzdrževanje javnih površin ter prizadevanja za digitalizacijo občinskih storitev in notranjih procesov. Prav tako je bilo nekaj napredka na področju komunalne infrastrukture.
Pozitivno ocenjujemo tudi ustanovitev Komisije za primestna naselja in krajevne skupnosti, ki smo jo predlagali v svetniški skupini Gibanja Svoboda in jo tudi uspešno vodimo. Komisija je okrepila sodelovanje med mestom in krajevnimi skupnostmi ter omogočila bolj enakovredno obravnavo vseh delov občine.
Pomemben dosežek je uvedba letnih sredstev v višini 8000 evrov za vsako krajevno skupnost, ne glede na velikost, kar je omogočilo samostojno odločanje o manjših investicijah in izboljšalo kakovost življenja na terenu. Povečala so se tudi sredstva za krajevne prireditve in novoletno okrasitev, kar dodatno krepi povezanost skupnosti.«
Kaj po vašem mnenju v tem mandatu ni bilo storjeno dovolj dobro ali pa je bilo izpeljano napačno?
»Pričakovali bi veliko bolj razvojno ambiciozno Trajnostno urbanistično strategijo (TUS), na kar smo tudi večkrat opozorili. Pogrešamo konkretne rešitve za mlade in mlade družine ter strategijo za privabljanje investitorjev, ki bi ustvarjali nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Na tem področju nas žal prehitevajo številna mesta v regiji, ki so pri razvoju podjetniških okolij in bivalnih pogojev bistveno bolj proaktivna. Poleg tega pogrešamo več poguma pri razvoju novih vsebin in iskanju zunanjih virov financiranja, zlasti evropskih sredstev, ter boljše povezovanje med javnimi zavodi, gospodarstvom in občinsko upravo.«
Kako bi vi kot skupina pristopili drugače pri vodenju občine ali posameznih projektih?
»Naš pristop bi temeljil na sodelovanju, odprti komunikaciji in dolgoročni viziji. Uvedli bi jasne razvojne prioritete, vzpostavili sistemsko spremljanje projektov in vključili gospodarstvo, mlade ter strokovno javnost pri oblikovanju razvojnih usmeritev. Poudarek bi dali učinkovitemu delovanju mestne uprave in racionalni organizaciji občinskih zavodov.«
Katere so po vašem mnenju največje zamujene priložnosti občine v tem mandatu?
»Zamujene so bile priložnosti za močnejši gospodarski razvoj, za ustvarjanje spodbudnega okolja za mlade družine ter za boljši izkoristek turističnega in čezmejnega potenciala.
Prav tako je bila premalo izkoriščena možnost sodelovanja z zasebnim sektorjem pri trajnostnih projektih in energetski prenovi objektov.«
Kateri razvojni projekti bi morali dobiti prednost v prihodnjem mandatu (in zakaj)?
»V prihodnjem mandatu bi morala občina dati prednost:
- energetski sanaciji osnovnih šol, vrtcev in objektov v lasti Mestne občine Murska Sobota,
- reorganizaciji mestne uprave in javnih zavodov (skupne službe, združitev dejavnosti),
- gradnji parkirne hiše v središču Murske Sobote,
- razvoju gospodarske infrastrukture in privabljanju investitorjev,
- ter stanovanjski politiki za mlade in mlade družine in trajnostnim zelenim projektom, ki izboljšujejo kakovost bivanja in privlačnost občine.«
Kako ocenjujete sodelovanje med županom in občinskim svetom?
»Sodelovanje med županom in občinskim svetom ocenjujemo kot uspešno in korektno. Komunikacija je bila odprta, ključne odločitve pa so bile sprejete z medsebojnim razumevanjem in iskanjem skupnih rešitev.
Veseli nas, da smo kot svetniška skupina prispevali k nekaterim pomembnim pobudam, zlasti pri izboljšanju sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in vzpostavitvi Komisije za primestna naselja, kar je konkreten primer dobrega sodelovanja med županom in svetom.«
Če bi imeli možnost voditi občino, katere tri konkretne ukrepe bi izvedli v prvem letu mandata?
- »Priprava celovite razvojne strategije občine do leta 2035 z vključitvijo občanov in gospodarstva.
- Vzpostavitev javno dostopnega portala projektov za pregledno spremljanje vseh investicij in porabe proračuna.
- Ustanovitev posvetovalnega sveta za razvoj in inovacije, ki bi povezoval občino, gospodarstvo, izobraževalne ustanove in civilno družbo.«
Na stranko smo naslovili tudi vprašanja glede priprav na lokalne volitve 2026. Odgovorili so, da bodo postopki stekli v skladu s predvideno časovnico šele v letu 2026 in takrat bo znanih več informacij.
