Tokratni gost Marjana Dore v novi sezoni oddaj Dora - nedeljski pogovori na televiziji IDEA je bil Aleš Šteger, pesnik, pisatelj, urednik in pobudnik številnih knjižnih in kulturnih pobud.
Sredi devetdesetih let je mladi Aleš Šteger iz Destrnika pri Ptuju izbral poezijo namesto banke, Ljubljano namesto Dunaja, sanje namesto gotove službe.
Danes je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, prevajalcev in urednikov, čigar ime je znano tudi onkraj slovenskih meja.
Svoj pesniški izraz je utemeljil v šestih samostojnih zbirkah in se uspešno preizkusil tudi v prozi, esejistiki ter otroški literaturi. Njegova dela so prevedena v številne jezike in vključena v šolski program.
Prevaja iz nemščine in španščine, med drugim dela Pabla Nerude in Ingeborg Bachmann, ter sodeluje v mednarodnih umetniških projektih. V zadnjih dveh desetletjih je obiskal več kot štirideset držav, kjer je sodeloval na literarnih branjih, simpozijih in umetniških performansih.
Prvi performans je izvedel v Ljubljani, nato pa nadaljeval v Fukushimi na Japonskem, Ciudad de Mexico v Mehiki in Beogradu v Srbiji.
Od leta 2014 pa je redni član berlinske akademije umetnosti.
Francoska republika mu je podelila častni naziv viteza umetnosti in književnosti.
Od Teatra tri do Mehike
Na kulturnem zemljevidu Ptuja ima Šteger posebno mesto. Srednješolska leta ga je zaznamovalo sodelovanje z Branko Bezeljak in mladinsko gledališko skupino, ki je uprizarjala zahtevne dramske tekste.
»Zame je bilo to ključno obdobje – umetniški svet smo odkrivali skupaj, zagnano, strastno,« je dejal.
Prav to obdobje ga je pripeljalo do španske in latinskoameriške poezije, ki ga je tako prevzela, da je kljub vizumskim težavam odpotoval v Mehiko – zaradi poezije.
»Gospa na ambasadi v Miamiju mi je rekla, da sem nor – vsi želijo v Ameriko, ne pa v Mehiko,« se je spominjal.
Študij jezika, ne ekonomije
Ko mu je stric ponudil štipendijo za študij ekonomije na Dunaju, je ponudbo zavrnil.
»Rekel sem, da grem študirat literaturo. Starša sta pogoltnila dvakrat, a nista nič rekla. Še danes sem jima hvaležen,« je dejal z iskreno hvaležnostjo.
Študij primerjalne književnosti in nemščine ga je popeljal med vrhunske intelektualce.
Prva knjiga, prvi uspeh
Leta 1995 je pri Mladinski knjigi izšla njegova prva zbirka pesmi Šahovnice ur.
»Poslal sem rokopis, sprejeli so ga in izdali. Bil je čas, ko so založbe čakale na nove glasove,« se je spominjal prelomnega trenutka.
Kasneje je postal tudi soustanovitelj založbe Beletrina, ki je zrasla iz študentskega gibanja. Danes je to ena ključnih slovenskih založb za literaturo.
Kurent – maska z dušo
V njegovem otroškem romanu Kurent se prepletajo mitologija, lokalna etnografija in sodobni problemi.
»Kurent ni le maska, ampak zdravitelj, ki se v zgodbi žrtvuje za skupnost. To je nekaj, kar v poplavi komercializacije pogosto pozabimo,« je opozoril Šteger.
Kurent, kot ga vidi Šteger, ni le folklorni lik. Je simbol zdravljenja, obreda, solidarnosti. »Ko v krogu zaplešejo okoli stare gospe, to še vedno nekaj pomeni. To ni samo šega – to je obred.«
Ptujska knjiga in Slovenija v nemščini
Pred 15 leti je izdal Ptujsko knjigo, literarni portret svojega mesta. Letos pa je pri nemški založbi Piper izšla njegova knjiga o Sloveniji.
»To ni priročnik, ampak osebna, literarna predstavitev Slovenije skozi oči nekoga, ki tu živi in jo razume,« je pojasnil.
Nemški bralci Štegerja berejo celo bolj kot domači. »Verjetno sem tam bolje viden, ker sem bil zgodaj preveden in objavljen pri uglednih založbah,« je dodal.
Več pa v pogovoru.
