Takšnega začetka v NHL-u si niti v sanjah nisem predstavljal

Da si se navdušil za hokej na ledu je normalno, saj ga je igral tudi tvoj oče. Kdaj si prvič stopil na drsalke?

Res je, da je hokej na ledu igral že moj oče, zato ni bilo težko, da sem se tudi sam navdušil zanj. Oče in stari oče sta mi doma naredila led in sem začel drsati pri treh in pol ali štirih letih. Obstaja tehnika, da najprej dobiš stol, da se naj upiraš, potem pa voziš stol naokoli.

Kako se spominjaš tvojih hokejskih začetkov?

Prvi turnir sem imel v Beljaku, kjer smo bili uspešni kot ekipa, tudi sam pa sem dosegel nekaj zadetkov. če se spominjam nazaj je bilo zelo zabavno, ampak se do zdaj ni kaj dosti spremenilo. Hokej zelo rad in ga z veseljem igram.

Ali si v mlajših kategorijah veliko odstopal od svojih vrstnikov?

Lahko rečem, da sem kar. Prav zaradi tega sem dostikrat igral s starejšimi igralci, za dve, tri, enkrat celo štiri leta, kar pa je bil velik fizični preskok, ker so bili vsi večji in močnejši. Tudi med njimi sem se dobro znašel in mislim, da če bi vedno igral le s svojimi vrstniki se morda ne bi tako razvil, kot sem se.

Kdaj si se zavedal, da želiš postati profesionalni hokejist?

To je težko reči, kdaj sem prišel do tiste točke, ampak hokej sem imel zelo rad in že od malega sem gledal ligo NHL, pa tudi očeta in Jesenice, tako da sem sanjal, da bi tudi sam to počel v življenju. In ko enkrat prideš do nekje trinajstega leta, ki je neka prelomnica in se moraš odločiti, sem se odločil da bom profesionalni hokejist.

že pri svojih šestnajstih letih si se podal na hokejsko mnogo bolj razvito Švedsko. Zate kot najstnika je bila to verjetno velika sprememba ...

To je bila definitivno velika sprememba, sploh za mene, saj smo v družini zelo navezani en na drugega in kar naenkrat je prišel dan, ko sem mogel iti od doma. Ampak to sem enostavno moral storiti, ker sem vedel, da je to korak naprej za mojo kariero in prav to mi je zelo pomagalo pri nadaljnih uspehih. Naučil sem se živeti sam, postal sem bolj samostojen, tako da je bil odhod na Švedsko zelo dobra izkušnja.

V čem si najbolj napredoval z igranjem na Švedskem?

Bolj sem se razvil v sami igri in postal fizično močnejši, saj se je treniralo več, pa tudi ko so bili drugi v šoli sem sam treniral. Moj trener na Švedskem je bil tudi zelo prijazen do mene, me spodbujal in me rinil naprej, da sem delal še korak naprej.

Kako si doživljal čas okrog NHL nabora leta 2005 pri svojih osemnajstih letih?

Tisti čas je bil zelo napet. Ko si otrok sanjaš, da bi bil enkrat na naboru, potem govorijo, boš in potem čakaš. Sprva sem bil rangiran šesti, na koncu pa enajsti, zaradi tega padca sem mislil, da me mogoče sploh ne bo nihče vzel. Ko pa pride trenutek, ko se pokaže tvoje ime pa je lep občutek.

Kot enajstega na naboru te je izbralo moštvo LA Kings, čeprav so večje zanimanje zate pokazala nekatera druga moštva. Ali bi zdaj tri leta kasneje kaj obžaluješ, da si pristal prav v Los Angelesu in ne kje drugje?

Ne, jaz sem z Los Angelesom zelo, zelo zadovoljen. Všeč mi je podnebje, mesto, prijaznost soigralcev in uprave, zato če bi šel še enkrat na nabor bi upal, da me izbere Los Angeles.

Kaj meniš, če se ne bi odločil za odhod na Švedsko, ali bi se vseeno uspel prebiti v NHL?

Mislim da težko, ker se je iz Slovenije mnogo težje prebiti. V Sloveniji sem igral v članskem prvenstvu že pri petnajstih letih in če ostal doma, ne bi toliko napredoval kot na Švedskem in posledično bi bilo zelo težko priti v NHL.

Kingsi so te sprva še eno leto pustili na posoji v Sodetelju. Je bila to dobra poteza?

Mislim da je bila to ena najbolj pametnih potez, kar sem se sam in z družino odločili. že prvo leto na Švedskem se zelo navadil, Sodetelje pa je pokazal zanimanje, da bi še enkrat za njih igral, kar mi je pomagalo, da sem postal še bolj samostojen in dozorel v hokejskem in zasebnem smislu.

Svoj NHL debi si dočakal 6. oktobra 2006 in bil obenem tudi zelo uspešen, saj si dosegel dva zadetka ...

Pred sezono so vsi govorili, da bom prvo šel v ligo AHL, sam pri sebi pa sem vedel, da sem zmožen za višjo stopničko ter da se morem dobro pripraviti. Poleti sem opravil priprave z Jesenicami, in ko je prišel čas sem vedel, da morem samo še na ledu pokazati svoje znanje, kar se je izkazalo za zadosti. Na prvi tekmi sem dal dva gola, kar je bil velik in pomemben začetek zame, saj bi se vsak, ki bi mu to uspelo počutil lepo. Takšnega začetka si niti v sanjah nisem predstavljal.

Tudi na prvi tekmi pred domačimi gledalci si bil uspešen in prispeval tri asistence ...

Prav to se v NHL-u najbolj gleda, kako konstanten si lahko iz tekme v tekmo. Igrali smo dve tekmi v dveh dneh, tako da so vsi pričakovali, kako bom reagiral drugo tekmo. Na srečo sem tudi tisto tekmo dobro odigral in s tem prepričal trenerja in ostale, da to ni bilo naključje in da sem sposoben igrati iz dneva v dan.

Kako so te sprejeli soigralci in ali so sploh vedeli, kje leži Slovenija, od koder prihajaš?

Ne niso vedeli, zelo redko da je kdo vedel. Drugače so me zelo lepo sprejeli, vsi starejši igralci so bili zelo prijazni in so mi pomagali, zato gre verjetno zasluga tudi njim, da sem se tako hitro vklopil v ekipo.

Kmalu si postal zvezdnik in idol v Los Angelesu. Se je bilo težko navaditi na ves pomp, ki te spremlja?

Ni bilo težko, ker sem se zavedal, da sem šel v Los Angeles igrat hokej, tistemu kar pride zraven pa se moraš prilagoditi. Kar se tiče medijske pozornosti njim moraš biti vedno na voljo in njim odgovarjati na vprašanja. Tudi na ulici se zgodi, da me kakšni ljudje prepoznajo, vendar tu so še Lakersi in hollywoodske zvezde, tako da se kar porazgubimo.

Navijači so zate predelali celo znano pesem Angie od Rolling Stonesov ...

To je en zelo lep kompliment zame, ker če navijači to naredijo zate te že morajo imeti radi in vedeti nekaj o tebi. Meni je veliko lažje igrati pred domačimi navijači kot pa na gostovanjih, kar je verjetno normalno za vse igralce, zato me še posebaj veseli, da so me navijači tako sprejeli.

Prvo sezono si zaključil z 20 zadetki in 41 asistencami, kako si bil s tem zadovoljen?

S tem sem bil zelo zadovoljen, ker po pravici povedano sploh ne vem, kaj sem pričakoval od prve sezone, koliko točk ... Vsi so govorili, da sem imel dobro sezono, ampak da se mora še nadgraditi, tako da sem to vzel kot motiv za naprej in odigral drugo sezono še boljše.

Prav uspešnejša je bila druga sezona, ko si dosegel 32 zadetkov in 45 asistenc, v nasprotju s tem pa je tvoj klub imel najslabši izkupiček v zgodovini ...

Težko je definitivno, nobenemu prvo kot prvo to ni bilo všeč, tudi igralci sami smo bili zelo potrti in slabe volje. Enostavno nam ni steklo, tako da smo se sekirali, spreminjali vse živo, vendar ni šlo. Ampak zmeraj je nova sezona tukaj in jaz gledam optimistično vanjo.

Pred tabo je bilo že nekaj Slovencev nominiranih na naboru, ki pa nato niso zaigrali v ligi NHL. Ti si ta led prebil kot prvi, ali misliš, da bo to pomagalo našim ostalim igralcem?

želim si,  da bo in upam, da pride recimo Jan Muršek čim prej za mano. To, da sem bil prvi hokejist iz Slovenije, ki je zaigral v ligi NHL je posebna čast zame, zdaj pa upam, da jih bo prišlo še čim več. Dokazali smo že, da v Sloveniji znamo igrati hokej.

Doživel pa si tudi posebno čast, saj si zaigral tudi na tekmi All Star. Kako je igrati skupaj z najboljšimi igralci na svetu?

To je spet ena nova izkušnja in novo doživetje, ki ga ne bom nikoli pozabil. Tam je bilo štirideset najboljših igralcev na svetu in biti eden med njimi je posebna čast. Zelo sem se zabaval, sama organizacija je bila super, v mestu Atlanta so vse dobro naredili, tako da je bilo res nepozabno.

V kakšni smeri bo potekala tvoja nadaljna igralska kariera. Z LA Kingsi te veže še eno letna pogodba, nato pa si prost igralec. Ali obstaja možnost, da bi letos zamenjal klub ali boš svojo pogodbo oddelal do konca?

Mislim, da bom svojo pogodbo oddelal do konca, razen če se Los Angeles ne odloči, da me zamenja za kakšnega drugega igralca. že to sezono lahko podaljšam pogodbo, kar si tudi želim, da bi še kar nekaj časa ostal v LA-ju.

Zagotovo imaš višje ambicije in bi si želel zaigrati v kakšnem klubu, ki bi igral vidnejšo vlogo v boju za Stanley pokal?

To je že res, ampak mislim, da Kingsi gradimo mlado ekipo, ki mora dozoreti. Ko se bo to zgodilo, bomo tudi mi imeli kar precejšnje možnosti za osvojitev Stanlyjevega pokala.

Vse več igralcev pa odhaja tudi v Rusijo, kjer se vrtijo veliki denarji. Kakšen je tvoj komentar o tem?

Mislim da je še zmeraj najboljša liga na svetu NHL, za Rusijo pa se odločajo starejši igralci, ki so že doživeli NHL. V Rusiji je zaslužek očitno boljši, kjer ni toliko davkov kot v Ameriki. Sam igram hokej, ker ga imam rad in ne zaradi denarja.

Tvoj oče Matjaž te dosti spremlja kot trener in praviš, da imata profesionalni odnos. Pa vseeno, ti je to bolj v pomoč ali v breme?

Včasih bolj v pomoč, včasih pa bolj v breme. Midva sva se vedno obnašala kar se da profesionalno, tudi ko je bil na klopi kot moj trener. Ko smo bili v hotelu sva bila trener in igralec, v kakšni osebni zadevi pa normalno oče in sin. že nekaj igralcev prej ali pa še zdaj, ko imajo očeta za trenerja se tako obnašajo, mislim da sva bila profesionalna in da sva korektno odigrala svoji vlogi.

Po tvojih stopinjah pa gre tudi brat Gašper, ki prav tako igra v Los Angelesu. Ali misliš, da se bo tudi njemu uspelo prebiti v NHL in da bi kdaj zaigrala skupaj?

Upam, da mu bo uspelo. V zadnjem letu, letu in pol je zelo napredoval, kar je lepo za videti, postal je zagnan. Da bi zaigrala skupaj pa bi bilo res super, ker doslej še nikoli nisva imela te priložnosti.