Maruško: Po zagotovljenem obstanku si lahko zastavimo višje cilje

Matic Maruško je eden tistih murašev, ki na igrišču in izven njega ne izstopa, kar pa ne pomeni, da je njegov doprinos k ekipi spregledan. Ravno nasprotno, Maruško je s svojimi igrami v jesenskem delu sezone dokazal, da so črno-beli z njegovo pretransformacijo iz vezista v centralnega branilca morda dobili dolgoročno rešitev v obrambni vrsti. Igralec, čigar vzornik je Steven Gerrard, najljubša kluba pa Bayern Munchen in Liverpool, meni, da je po zagotovljenem obstanku v Prvi ligi napočil čas tudi za višje cilje.

Kako si zadovoljen z dosedanjim potekom prvenstva? Si pričakoval tako visoko uvrstitev?

Menim, da smo kot novinci v Prvi ligi dosegli zelo dobre rezultate rezultate. Imamo namreč ekipo, ki je zelo mlada in je s prikazanim zagotovo dosegla mnogo več od pričakovanega. Cilj pred začetkom sezone je bil obstanek v ligi, toda po zimskem delu prvenstva nam je uspelo precej več kot to. Tako dobre uvrstitve tudi sam nisem pričakoval. Seveda pa so rezultati odraz dobrih treningov ter individualne pripravljenosti posameznikov. Vsakdo, ki je dobil priložnost za igro, je dal svoj maksimum.

Kako naprej sedaj, ko ste si zagotovili obstanek?

Zagotovo bomo nadaljevali s kvalitetnimi treningi in lastno angažiranostjo. Do konca prvenstva želimo prikazati dobro igro, rezultati bodo zagotovo vidni. Res je lepo, če si nekje na vrhu. Naš prvotni cilj je dosežen, sedaj si lahko zastavimo tudi višje cilje.

Kako si zadovoljen s svojimi igrami?

Kar se tiče mojih iger, bi lahko dejal, da sem z njimi zadovoljen. Mislim, da sem s svojo igro veliko prispeval k rezultatu. Na vsaki tekmi, ki sem jo odigral, sem dal vse od sebe, predvsem pa sem upošteval navodila, ki sem jih pred tekmo dobil s strani trenerja. Zagotovo pa imam še določene rezerve in v skladu s tem upam, da bom z dobrim delom na treningih in z lastno angažiranostjo uspel dvigniti svoj nivo igre še nekoliko višje.

Pod taktirko Roberta Pevnika si igral v vezni liniji, Ante Šimundža pa se je odločil, da te uporabi v obrambi. Kateri položaj tebi osebno bolj ugaja in zakaj?

Trener Ante Šimundža je skozi nekaj treningov ugotovil, da je tudi mesto centralnega branilca tisto, na katerem sem sposoben igrati. Prehod iz igralca vezne linije na položaj branilca mi ni povzročal večjih težav. Vedno sem sicer raje igral v vezni liniji, vendar pa sem sedaj, ko sem večino tekem jesenskega dela odigral na mestu centralnega branilca ugotovil, da mi tudi ta igralni položaj ustreza in nenazadnje se v obrambni liniji vsaj za zdaj dobro znajdem.

V centralnem dvojcu je tvoj partner Fabijan Cipot. Kako se razumeta? Ti pomaga tudi med samo igro? Verjetno se da veliko naučiti od njega.

Kapetan Fabijan Cipot mi je pri moji igri v dodatno oporo. Kot kapetan in tudi kot človek je lahko pravi vzgled vsem soigralcem, s svojimi izkušnjami pa veliko pripomore k uspehu svoje ekipe. Tudi meni je veliko pomagal ob menjavi igralnega mesta, zato je bila adaptacija na igralni položaj v obrambi precej lažja. Kar se tiče nasvetov, mi je predvsem na treningih razložil, katere stvari in kako bi lahko naredil bolje, kako bi lahko odreagiral ali se postavil v določeni situaciji in podobno. S Fabijem se nedvomno odlično razumeva.

Ravno v odsotnosti Cipota in Horvata si prevzel kapetanski trak.

Biti kapetan je zame pomenilo pohvalo mojemu delu, veliko odgovornost, motivacijo in dodatno vzpodbudo.

Glede na to, da je za teboj zelo soliden sezona, si imel pozimi morda kakšne ponudbe za spremembo kluba?

V tem prestopnem roku nisem imel nobene konkretne ponudbe.

V kolikor boš nekega dne zapustil Fazanerijo, kje bi si sam najraje želel zaigrati?

V primeru, da se nekega dne odločim za slovo od Mure, bi najraje zaigral v Nemčiji, Švici ali Avstriji. Seveda pa bi sprejetl tudi kakšno mamljivo ponudbo od drugod. A o tem je sedaj brezpredmetno razpravljati, saj sem član Mure in povsem osredotočen na črno-bele.

Si iden od igralcev, ki ima praktično na vsaki tekmi, tako doma, kot v gosteh »svoje navijače« na tribuni. S tem mislim predvsem na tvoje domače. Kaj tebi to pomeni, je to še kakšna dodatna spodbuda?

Meni osebno veliko pomeni, da mi domači stojijo ob strani, kajti tudi kadar gre kaj narobe, vem, da je ta del tribune, se pravi starši in sestra vedno ob meni in me vzpodbujajo ne glede na vse. Kar pa se tiče domačih tekem, me spremljamo in spodbujajo, prav tako moje soigralce, tudi ostali sorodniki. Spodbuda iz tribun je zagotovo vsakemu navijaču lahko le dodatna motivacija in vzpodbuda, da se dokaže na igrišču in da svoj maksimum.

Kakšni so tvoji osebni cilji?

Ljudje si želimo marsikaj. Bistvena razlika pa je, ali si nekaj zgolj želimo ali pa smo si to zastavili kot cilj. Pravilno zastavljeni cilj je namreč pol uspeha. Moj cilj je uspeti v nogometu. Upam, da se mi ta želja po dosegu tega cilja uresniči. Vse ostalo pride potem samo od sebe.

Za konec nam zaupaj kaj počneš v prostem času, ko se ne podiš za žogo?

V prostem času se družim s prijatelji, berem knjige in športne revije. Veliko časa sem tudi na računalniku.

Inervju je bil objavljen v četrti številki revije MURA.