VIDEO: Bobovnik o politiki: »Nikoli me ni mikalo v to mlakužo različnih interesov«

V tokratnem pogovoru Med nama je bil gost Slavko Bobovnik, dolgoletni novinar in televizijski voditelj, ki je desetletja spremljal slovenski javni prostor, danes pa ga opazuje z nekoliko več razdalje. 

V pogovoru je spregovoril o svojem odnosu do novinarstva po upokojitvi, o spremembah v medijih, družbenih omrežjih, politični razdeljenosti Slovenije, Koroški in tudi o tem, kaj mu danes pomeni dober dan.

Bobovnik je povedal, da je imel srečo, ker je večino poklicnega življenja opravljal delo, ki ga je veselilo. Čeprav danes ne dela več pred kamero, novinarske radovednosti po njegovih besedah ni mogoče preprosto izklopiti.

»Ne delam več pred kamero, ampak ta radovednost ali zvedavost, ne najdem prave besede, to ostane,« je povedal.

Čuden čas medijev

Velik del pogovora je bil namenjen spremembam v medijskem prostoru. Bobovnik je dejal, da je že ob odhodu v pokoj kolegom povedal, da ne ve, kakšna bo televizija čez deset ali petnajst let, vedel pa je, da bo njihovo delo izjemno težko.

»Prišli pa smo v nek čuden čas,« je dejal in dodal, da se težavnost novinarskega dela danes kaže v prepletu tradicionalnih medijev, elektronskih platform, novih novinarskih oblik in družbenih omrežij.

Po njegovem danes ni več težko samo biti novinar, ampak tudi gledalec. Informacij je toliko, da jih posameznik težko preverja, obenem pa ni strokovnjak za vsa področja, o katerih vsak dan prejema novice.

»In komot kdo med takšne novice skrije ali pa namerno plasira tudi deset laži, ki jih vsaj jaz s tem svojim korpusom znanja seveda nehote kupim,« je opozoril.

Posebej kritičen je bil do prostora, v katerem lahko nepreverjene trditve hitro dobijo videz resničnosti. Pri tem je izpostavil družbena omrežja, kjer lahko zapis brez preverjanja zaživi kot domnevno dejstvo.

»To ni več svoboda govora, to je svoboda laži,« je povedal.

Podkasti in mehurčki

Bobovnik se je dotaknil tudi razmaha podkastov. Ne zavrača jih kot formata, vendar opozarja, da je med njimi veliko vsebin, ki nimajo novinarske širine, priprave ali odgovornosti. Po njegovem nastajajo mehurčki, v katerih ustvarjalci zelo dobro vedo, kaj njihovi poslušalci želijo slišati.

»In zdaj ti podkasterji, voditelji podkastov natanko vedo, kaj želijo poslušalci ali gledalci njihovega podkasta slišati ali videti,« je povedal.

Dodaja, da se v javnem prostoru pogosto pojavljajo isti ljudje, ki komentirajo zelo različne teme. Pri tem ga moti predvsem lahkotnost, s katero se govori o stvareh, ki jih človek ni videl od blizu ali jih ne pozna dovolj dobro.

Novinar mora razumeti stisko ljudi

Ob tem se je vrnil k lastni novinarski izkušnji. Povedal je, da se mu je med vojno na Hrvaškem zdelo, da ne more vsak večer govoriti o mrtvih in bombardiranju, če dogajanja ni videl od blizu.

»Zdelo se mi je, da kot novinar moram ujeti tisti trenutek, tisto stisko ljudi, če hočem o njej govoriti,« je povedal.

S tem je pojasnil tudi svoj pogled na novinarstvo. Za dober intervju ali prispevek po njegovem niso dovolj nastop, prepoznavnost ali mnenje. Potrebni so priprava, razumevanje teme in odgovornost do gledalcev.

V pogovoru je povedal, da je tudi za nekajminutni televizijski pogovor pogosto porabil več ur priprav. Prepričan je, da gledalci to znajo prepoznati.

Vabila v politiko ga niso premamila

Bobovnik je razkril, da so ga v politiko vabile skoraj vse parlamentarne stranke. Kot je povedal, ga od triindvajsetih strank, ki so bile doslej v slovenskem parlamentu, k sodelovanju nista nagovarjali samo dve.

Kljub temu ga politika ni nikoli zares mikala. Opiše jo kot prostor številnih interesov, v katerem se sam ni videl.

»Res me nikoli ni mikalo v to, pa naj ne zveni prehudo, mlakužo različnih interesov,« je povedal.

Koroška in tretja razvojna os

Pomemben del pogovora je bil namenjen Koroški, od koder Bobovnik prihaja in kjer živi. Povedal je, da nikoli ni živel v Ljubljani, čeprav je tam desetletja delal. Domače okolje mu pomeni prostor svobode, narave in ljudi, ki ga določajo bolj kot mestno udobje prestolnice.

Ob tem je ostro opozoril na prometno odrezanost Koroške. Spomnil je, da so mu štirje slovenski prometni ministri obljubili, da se bo v pokoj peljal po dokončani tretji razvojni osi. Prometno odrezanost je opisal tudi z zgodbo o znanki, ki je doživela infarkt in bi morala v eni uri priti iz Slovenj Gradca v ljubljanski klinični center.

»In življenje se izteka v minutah in v sekundah. Hvala bogu je preživela,« je povedal.

Slovenija med preteklostjo in prihodnostjo

Bobovnik je v pogovoru razmišljal tudi o Sloveniji po osamosvojitvi. Dejal je, da so bila pričakovanja ob vstopu v samostojnost velika in da se je dobršen del teh pričakovanj uresničil. Kljub temu ga preseneča, kako močno se je slovenska družba razdelila.

»Nismo pričakovali, da se bomo znali tako zelo razdeliti na bele, na rdeče, na desne in leve, na tiste od prej in na tiste nove,« je povedal.

Po njegovem se Slovenija prepogosto vrača v preteklost, medtem ko bi morala več pozornosti nameniti prihodnosti.

»Saj nimate časa ukvarjati se s prihodnostjo, ker ste zazrti v preteklost. Prav imajo,« je dejal in dodal, da nas čakata leti 2035 in 2050, na kateri se družba ne pripravlja dovolj.

Najlepši trenutek kolesarjenja

Zaključek pogovora je bil bolj oseben. Bobovnik je spregovoril o letih, kolesarjenju in trenutkih, ki jih človek začne drugače ceniti. Povedal je, da se včasih odpravi na breg, ki mu nekoč ni povzročal težav, danes pa mu jih že povzroča.

Ko se vrača, si vzame minuto, se uleže v travo in pogleda v nebo.

»In gledam, kako potujejo tisti oblaki. To je zagotovo, če vozim bicikel štirideset let, najlepši trenutek mojega kolesarjenja,« je povedal.

Ob koncu je razmišljal tudi o napakah in času, ki ga ima človek na voljo, da jih popravi.

»Človek, ko prihaja v leta, nekako ugotovi, da nima več veliko časa popravljati svojih napak. In če jih nima časa popravljati, jih ne sme delati,« je povedal.

Spremljajte oddajo Med nama na televiziji IDEA

Pogovor lahko ujamete v oddaji Med nama na televiziji IDEA, ki se predvaja vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, ponovitve pa so ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00. Oddaje pa so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyju.

V oddajah sogovornike gostijo Miša Zečević, Samanta Gomboc, Benjamin Langner in Uroš Maučec.