Sedem priporočil je označenih kot nujnih, tri kot pomembna, knjižnica pa je na več ugotovitev že napovedala ukrepe.
Mestni svet Mestne občine Murska Sobota se bo na prihajajoči redni seji seznanil s poročilom o notranji reviziji poslovanja Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Revizija je zajela poslovanje v letih 2024 in 2025. Pregledala je financiranje, plače in napredovanja zaposlenih ter naročanje kadrovskih in pravnih storitev.
Poročilo vsebuje deset ugotovitev. Sedem priporočil je označenih kot nujnih, tri pa kot pomembna.
Primanjkljaj ni bil ustrezno prikazan
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je leto 2024 zaključila s presežkom v višini 39.011 evrov. Leto pozneje je ustvarila 47.593 evrov presežka odhodkov nad prihodki. Primanjkljaj je pokrila s presežki iz preteklih let.
Revizija je ugotovila, da pokritje izgube v računovodskih izkazih ni bilo ustrezno prikazano. Pri postavki o presežku preteklih let je bil namreč naveden znesek nič evrov.
Knjižnica je računovodski servis že seznanila z ugotovitvijo. Napovedala je tudi uvedbo dodatnega preverjanja računovodskih izkazov.
Revizorka je ob tem ugotovila, da knjižnica v preteklosti ni zagotavljala notranje revizije najmanj enkrat na tri leta. Knjižnica je pojasnila, da bo v naslednjem finančnem načrtu predvidela denar za zunanjega izvajalca.
Finančni načrti potrjeni šele sredi leta
Finančni načrt za leto 2024 je svet knjižnice potrdil 3. julija 2024. Načrt za leto 2025 je bil potrjen 26. junija 2025.
Knjižnica je pogodbe o financiranju z občinami sklepala že pred potrditvijo finančnih načrtov. Načrti zato niso bili izhodišče za določanje obveznosti občin, ampak so se prilagajali že dogovorjenim zneskom.
Revizija je priporočila, naj knjižnica finančni načrt pripravi pred začetkom poslovnega leta. Šele po potrditvi načrta naj bi sklepala pogodbe z občinami.
Knjižnica je pojasnila, da lahko načrt pripravi šele po sprejetju občinskih proračunov. Meni tudi, da mora finančni načrt najprej potrditi svet knjižnice in šele nato občine.
Murska Sobota plačuje več od deleža prebivalstva
Revizorka je ponovno opozorila na nepregledno delitev skupnih stroškov med 12 občinami.
Ustanovitveni akt določa, da se skupni stroški delijo glede na število prebivalcev. Iz predloženih dokumentov pa ni bilo razvidno, kako je knjižnica izračunala obveznosti posameznih občin.
Največje odstopanje je bilo ugotovljeno pri Mestni občini Murska Sobota. V njej živi približno 34 odstotkov prebivalcev območja knjižnice, leta 2025 pa je njen delež financiranja dosegel 44,7 odstotka.
Reviziji niso bili predloženi metodologija, izračuni ali dogovor občin, ki bi pojasnjevali takšno razliko.
Priporočila je pripravo enotnega razdelilnika stroškov in dolgoročnega dogovora med občinami. Knjižnica je odgovorila, da je aprila 2026 pripravila predlog nove metodologije, vendar skupnega sestanka z ustanoviteljicama še ni bilo.
Brez pogodb z Rogašovci in Cankovo
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota za leto 2025 ni sklenila pogodb o financiranju z občinama Rogašovci in Cankova.
Občini sta nasprotovali načinu določitve njunih finančnih obveznosti. Opozarjali sta tudi na pomanjkanje preglednih podlag za delitev stroškov.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je občini Rogašovci kljub temu izstavljala mesečne račune. Do avgusta 2025 se je nabralo za 42.749,07 evra neporavnanih terjatev.
Občina Cankova je brez podpisane pogodbe poravnala približno 21.542,80 evra. Znesek je ustrezal ravni financiranja iz preteklega leta.
Revizija je opozorila na tveganje, da del terjatev do občine Rogašovci ne bo izterjan. Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je priporočila presojo njihove izterljivosti.
Kadrovske storitve zaračunane po odvetniški tarifi
Revizija je pregledala tudi pogodbo z odvetnico Simono Horvat, ki je bila leta 2019 sklenjena za nedoločen čas. Odvetnica je pripravljala pogodbe o zaposlitvi, anekse, sklepe o dopustih, odpravninah in solidarnostni pomoči ter druge kadrovske dokumente.
Revizorka je ocenila, da pri večini teh opravil ne gre za pravne storitve, ki bi bile izvzete iz pravil javnega naročanja. Opozorila je tudi na gospodarnost zaračunavanja rutinskih kadrovskih opravil po odvetniški tarifi.
Stroški odvetniških storitev so leta 2024 znašali 10.083 evrov, leta 2025 pa 20.294 evrov.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota se z delom ugotovitev ni strinjala. Pojasnila je, da je od leta 2020 do konca leta 2025 za storitve, ki niso bile izvzete iz pravil javnega naročanja, porabila 34.680 evrov brez davka na dodano vrednost.
Za prihodnje obdobje je ločila naročanje kadrovskih in drugih pravnih storitev. Za kadrovsko svetovanje je sklenila triletni okvirni sporazum v vrednosti 38.000 evrov brez davka na dodano vrednost, za druge pravne storitve pa v vrednosti 35.000 evrov brez davka na dodano vrednost.
Za sodne postopke okoli 19.000 evrov
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je leta 2025 začela tri kazenske postopke proti fizičnim osebam zaradi domnevnega obrekovanja.
Stroški pravnega zastopanja so do revizije znašali približno 19.000 evrov.
Iz dokumentacije po oceni revizorke ni bilo razvidno, da bi knjižnica pred vložitvijo tožb preverila cenejše možnosti reševanja sporov. Z začetkom postopkov prav tako ni bil seznanjen svet knjižnice.
V postopku proti zaposleni, ki je bila tudi sindikalna zaupnica, je bila med revizijo izdana oprostilna sodba. Revizorka je zato opozorila na možnost dodatnih stroškov postopka in obrambe.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je navedbe o opustitvi izvensodnega reševanja sporov zavrnila. Pojasnila je, da je od vseh treh posameznikov zahtevala javno opravičilo.
Opravičilo je dosegla v primeru Mitje Šuštarja, zato v tem kazenskem postopku ni več vztrajala.
Knjižnica je napovedala, da bo svet knjižnice v prihodnje seznanjala s pravnimi zadevami, ki bi lahko pomembneje vplivale na poslovanje zavoda.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota mora v 90 dneh od izdaje poročila revizijsko službo obvestiti o sprejetih in izvedenih ukrepih.
