Okrogla miza na DOBA Fakulteti je razgradila stereotip o »razvajeni« generaciji zaposlenih in pokazala, da mladi ambicij ne opuščajo, temveč jih preoblikujejo skladno z drugačnimi življenjskimi okoliščinami.
DOBA Fakulteta je v torek organizirala okroglo mizo z naslovom »Ali permisivnost oblikuje novo generacijo zaposlenih? Vzgoja danes, delovna kultura jutri«.
Dogodek je združil poglede psihologije, izobraževanja, gospodarstva in same generacije Z ter odprl vprašanje, kako vzgoja in družbene okoliščine oblikujejo mlade, ki danes vstopajo na trg dela.
Razprava je pokazala, da je slika precej bolj kompleksna od pogostega očitka o generaciji, ki naj bi ji primanjkovalo ambicij in vztrajnosti.
Kaj mladi dejansko iščejo na delovnem mestu
Po podatkih raziskave Deloitte Global Gen Z and Millennial Survey 2026 je vodenje kot glavni karierni cilj navedlo le šest odstotkov pripadnikov generacije Z in milenijcev, kar na prvi pogled potrjuje tezo o manjši ambicioznosti.
Vendar isti podatki kažejo, da bi si 76 odstotkov pripadnikov generacije Z nekoč vseeno želelo prevzeti višjo vodstveno vlogo.
Za mlade torej uspeh ni nujno enačen z napredovanjem na lestvici. Vključuje tudi osebni razvoj, zanimivo delo, finančno varnost, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter kakovostne odnose s sodelavci.
Na takšna pričakovanja vpliva svet, v katerem so odraščali: stanovanjska negotovost, višji življenjski stroški, negotov trg dela, izkušnja pandemije in bolj odprt odnos do duševnega zdravja.
Mladi si po ugotovitvah raziskav želijo fleksibilnosti, smisla dela in kakovostnih odnosov, hkrati pa tudi stabilnosti, razvoja in rednih povratnih informacij. Ob vstopu v delovno okolje se lahko srečajo z nižjo odpornostjo na frustracije in z neskladjem med pričakovanji ter dejansko realnostjo organizacij.
Vzgoja ali okoliščine?
Osrednje vprašanje razprave je bilo, ali permisivna vzgoja neposredno ustvarja manj odgovorne zaposlene. Adela Černigoj, visokošolska učiteljica na DOBA Fakulteti in raziskovalka na področju psihologije, je opozorila, da značilnosti mladih ni mogoče preprosto pripisati generaciji kot celoti.
»Če želimo jutri zaposlene, ki bodo hkrati odgovorni in avtonomni, jim danes ne smemo odvzeti niti avtonomije niti odgovornosti. Naša naloga je ustvariti dovolj varno okolje za učenje in razvoj, ne pa okolja brez zahtev, meja, povratnih informacij in neuspeha,« je dejala.
Dokumentacija: kaj kažejo raziskave o vzgoji
Povezave med vzgojo in kasnejšim odnosom do dela po navedbah stroke ni mogoče poenostaviti v trditev, da permisivna vzgoja avtomatično ustvarja manj odgovorne zaposlene.
Raziskave kažejo predvsem na posredne povezave, ki potekajo prek razvoja samoregulacije, vztrajnosti, odpornosti na stres in občutka lastne učinkovitosti.
Leonida Zalokar, bivša direktorica Strokovnega centra Planina pri Postojni, je izpostavila, da pri permisivni vzgoji praviloma ne gre za pomanjkanje ljubezni, temveč predvsem za pomanjkanje meja.
Opozorila je na pojav tako imenovanih »staršev kosilnic«, ki otrokom vnaprej odstranjujejo ovire in frustracije, s čimer jim onemogočajo, da bi se soočili z izzivi na lastno pest. Poudarila je pomen vzgoje, ki združuje odnos in ljubezen z jasnimi mejami in pričakovanji.
Pogled mladih in delodajalcev
Lana Helena Grujič, predstavnica mlajše generacije, ki prihaja iz podjetja SAVA INFOND, je izpostavila pomen praktičnih izkušenj že v času študija in vpogleda v dejansko delo. Po njenih besedah sta pri prvih delovnih izkušnjah pomembna predvsem mentorstvo in odprta komunikacija tudi o napakah in izzivih.
Nasproten, delodajalski pogled je predstavila Anisa Faganelj, vodja kadrovske službe v podjetju Income Leone in kadrovska managerka leta 2021. Opozorila je, da se razprava o mladih prepogosto začne z vprašanjem, kakšni so ti mladi, kar po njenem mnenju ni najbolj produktiven pristop.
»Generacija Z je drugačna, ampak drugačna po 'naših' merilih. Menim pa, da je fenomenalna generacija,« je dejala. Po njenem mnenju morajo organizacije iskati načine sobivanja različnih generacij, mladim pa hkrati pomagati razumeti, zakaj določeno delo opravljajo in kaj se od njih pričakuje.
Oba pogleda, mladinski in delodajalski, se ujemata v eni točki: fleksibilnost, ki jo mladi iščejo, ne pomeni manjše odgovornosti, temveč zahteva jasnejšo komunikacijo z obeh strani.
Vloga izobraževanja
Sogovornice so soglašale, da pomembno vlogo pri pripravi mladih na delo igra tudi izobraževalni sistem.
Izpostavile so potrebo po več praktičnega dela in konkretnih projektnih nalogah, razvoju kritičnega razmišljanja ter premišljeni uporabi umetne inteligence kot orodja, ne nadomestila za lastno razmišljanje.
