VIDEO: Zakaj so eni preživeli, drugi pa ne? Polanič: »Nismo šli v nore gradbene podvige«

Pomgrad in Panvita sta med redkimi velikimi gospodarskimi sistemi v Pomurju, katerih korenine segajo daleč v preteklost in ki sta po številnih spremembah v gospodarstvu ostala pomembna akterja v regiji.

Iztok Polanič, predsednik uprave in solastnik Pomgrada in obenem tudi solastnik Panvite, je v pogovoru poudaril, da sta bili za obstoj Pomgrada ključni predvsem preudarnost in dolgoročna vizija.

Preudarnost kot razlog za obstanek

Polanič je ob pogledu na obdobje po finančni krizi leta 2008 spomnil, da se Pomgrad takrat ni podal v tvegane gradbene podvige, kakršnim so sledili nekateri konkurenti.

»Nismo šli v nore gradbene podvige, kot je šla naša konkurenca po letu 2008. Ne smemo pozabiti, da so se takrat gradila stanovanja, skoraj vsak je lahko dobil kredit na banki. Vsi, od pekov do resnih investitorjev, so gradili stanovanja. Posledično se je zgodilo, kar se je zgodilo,« je povedal Polanič.

Takrat se je njegov oče Stanko Polanič skupaj s sodelavci in drugimi lastniki odločil za počasnejšo, bolj previdno pot.

»Odločili so se, da se tega ne gremo in da bomo šli po manjših korakih. Posledično tudi ni bilo tolikšne rasti, kot je bila morda pri kateri naši konkurenci. Ampak ravno zaradi te preudarnosti, dolgoročne vizije in mogoče manjše žlice smo danes tu, njih pa ni. Upam, da bomo takšno modrost imeli tudi v prihodnjih letih,« je poudaril.

Država bi morala razumeti pomen strateških panog

V pogovoru se je Polanič dotaknil tudi primerjave med gradbeništvom in kmetijstvom. Obe panogi sta pomembni za Pomgradovo in Panvitino zgodbo, širše pa tudi za slovensko gospodarstvo.

Po njegovih besedah v Sloveniji pogosto manjka strateški razmislek o tem, kaj posamezne panoge pomenijo za državo.

»Želel bi si, da bi bilo več strateškega razmisleka o tem, kaj posamezne panoge pomenijo za posamezno državo, in da bi jih posledično znali tudi ustrezno zaščititi. Noben podjetnik si ne želi dodatnih ugodnosti s strani države. Ampak če to delajo v tujini, in to delajo zelo dobro, če gradijo na tem, da želijo imeti nacionalne šampione, tako kot na primer Hrvaška, zakaj jih ne bi imeli tudi mi?« se je v pogovoru vprašal predsednik uprave Pomgrada.

Ob tem je opozoril, da velike poslovne zgodbe praviloma ne nastanejo brez širše podpore okolja.

»Mi se vedno ujamemo v svoj vzorec razmišljanja, ali to ni dovoljeno ali pa si moraš sam izboriti kruh. Pozabljamo pa, da vse velike zgodbe, če želiš narediti veliko zgodbo, potrebujejo podporo države oziroma podporo okolja. Drugače po mojem preprosto ne gre,« je povedal Polanič.

Panvita je po vstopu hrvaškega kapitala finančno trdnejša

Polanič je spregovoril tudi o Panviti in vstopu hrvaškega kapitala. Kot je pojasnil, je bila Panvita v času velikih pretresov v kmetijski panogi pred zahtevnimi izzivi, partnerstvo pa je podjetju po njegovem prineslo predvsem finančno stabilnost.

»Danes po tem vstopu govorimo o bistveno drugačni Panviti. Ne toliko z vidika tehnološkega znanja, ker je bilo to naš prispevek v partnerstvo, ampak predvsem s finančnega vidika. Danes je Panvita bistveno bolj finančno trdno podjetje, kot je bila takrat,« je pojasnil.

Dodaja, da v partnerstvu vidi skupen pogled na razvoj podjetja, ki se kaže tudi v novih naložbah in prevzemih.

»Vidim, da imamo skupne poglede na nadaljnji razvoj Panvite. Izvedli smo že kar nekaj naložb. Eden bolj odmevnih prevzemov je bil lani nakup Mlinarja. Ampak tega ljudje pogosto ne želijo videti. Raje se ukvarjamo z nacionalnim nabojem med enim in drugim. V resnici pa se ni nič bistvenega spremenilo. Hrvaška kapitalska oziroma finančna družba je vstopila v Panvito in prinesla svež denar, mi pa smo za to dobili 49 odstotkov. Skupaj družbo razvijamo in stremimo naprej,« je razložil Polanič.

Ob tem poudarja, da se pogovarjajo tudi o novih prevzemih in da v razvoj vlagajo tudi lastna sredstva.

»Pogovarjamo se o novih prevzemih in tudi svoj denar vlagamo nazaj v te prevzeme. Mislim, da bomo čez pet ali deset let lahko vsi zelo ponosni na odločitev, ki smo jo takrat sprejeli,« je dodal.

Vsi bi boljše ceste, a brez odrekanja ne gre

Pomgrad je kot gradbeno podjetje močno prisoten tudi pri infrastrukturnih projektih. Polanič je v pogovoru poudaril, da so zastoji in gradbišča na cestah pogosto neprijetni, a so posledica potrebnih vlaganj in dolgoletnih zamikov.

»Mislim, da je nemogoče pričakovati, da gradbišč ne bo. Tu pride toliko bolj do izraza pravilno načrtovanje s strani Darsa kot lastnika avtocest. Morda je v danem trenutku res preveč vsega naenkrat, ampak treba je razumeti, da se v preteklih letih dela, ki so bila potrebna, iz različnih razlogov niso izvajala,« je dejal Polanič.

Med razlogi je omenil tudi zahtevne postopke pridobivanja dovoljenj in prostorsko zakonodajo. Hkrati opozarja, da prometa ne bo manj.

»Ljudje, ki mislijo, da bo prometa vse manj, se na žalost motijo. Prometa bo vse več, razen če se zgodi covid ali vojna, česar si seveda nihče ne želi. Blago prihaja v pristanišča in ga je treba pripeljati na ciljne lokacije. Seveda si vsi želimo, da bi šlo po železnici, po zraku ali kakorkoli drugače, samo ne po naši cesti. Ampak žal ni tako,« je povedal predsednik uprave Pomgrada.

Kot primer je navedel tudi vožnjo proti Dunaju, kjer so gradbišča stalnica.

»Ko se peljete proti Dunaju, je na poti več gradbišč. Pa se ne morem pritoževati. Psihično se pripravim, vkalkuliram, da bom morda potreboval pol ure ali uro več, in to vzamem v zakup. Zdi se mi, da bi v Sloveniji radi imeli vse, ne bi pa ničesar žrtvovali. Ko zamudiš določen vlak v razvoju, pa naj bo to v podjetju ali infrastrukturi, je to bistveno težje nadoknaditi,« je poudaril.

Sedež v Murski Soboti prinaša tudi ovire

Čeprav je Pomgrad eno največjih gradbenih podjetij v državi, njegov sedež ostaja v Murski Soboti. Polanič priznava, da ima to tudi praktične posledice.

»To je okoliščina, s katero moramo znati žonglirati. Tedensko naredimo izjemno veliko kilometrov med Ljubljano in Mursko Soboto. V Ljubljani imamo tudi svoje pisarne, kjer opravljamo sestanke,« je povedal.

Ob tem je bil neposreden, da bi bil marsikateri postopek lažji, če bi imelo podjetje sedež v prestolnici.

»Marsikaj bi bilo bistveno lažje, če bi bil sedež v Ljubljani. Tudi kakšen problem bi se bistveno hitreje rešil, ker so odločevalci tam,« je dejal Polanič.

Pomurje potrebuje novo razvojno brco

V prihodnosti si Polanič želi zmerne rasti Pomgrada, predvsem pa stabilnosti brez pretiranih turbulenc. Za regijo pa meni, da potrebuje nove razvojne premike.

»Kar se tiče poslovanja, bi si želel, da ostane približno tako, kot je. Da imamo zmerno rast. Pripravljeni smo tudi na kakšne hujše scenarije, ne bi pa si želel pretiranih turbulenc, ker te s seboj prinesejo tudi težke odločitve, ki niso nikoli enostavne,« je povedal.

Za Pomurje si želi večjih infrastrukturnih in razvojnih projektov.

»Upam, da bomo, če bomo čez pet ali sedem let spet sedeli tukaj, govorili o večjih infrastrukturnih projektih, ki so se zgodili pri nas. Ne zato, ker smo gradbeniki in bi morali to nujno početi, ampak zato, ker Pomurje potrebuje razvojno brco. Dobili smo jo že v preteklosti, zdaj pa potrebujemo nekaj novega,« je dejal prvi mož Pomgrada.

Med pomembnimi razvojnimi priložnostmi izpostavlja nadaljnji razvoj Leka v Lendavi in projekt namakanja iz reke Mure.

»Prvo, kar mi pade na misel, je nadaljnji razvoj Leka. Lek bo moral narediti, vsaj želim si, zelo pozitivno zgodbo. Pripeljal bo tehnični kader. Kar se tiče kmetijske panoge, pa si želim, da bi že enkrat naredili projekt namakanja iz reke Mure. Cepetamo na mestu in se ukvarjamo s proceduralnimi napakami, namesto da bi se ukvarjali s ciljem in potjo, kako do njega priti,« je opozoril Polanič.

Življenje v Pomurju je neprecenljivo

Kljub poslovnim oviram, ki jih prinaša oddaljenost od Ljubljane, Polanič v življenju v Pomurju vidi veliko prednosti. Kot pravi, je življenje v regiji mirnejše in kakovostnejše.

»Življenje v tej regiji je čudovito. Kot starš lahko povem, da ne bi nikoli živel v Ljubljani. O tem me nihče ne bo prepričal. Ljubljana ima seveda svoje prednosti, kulturne dogodke, športne dogodke in tudi pogoji za zamenjavo službe so tam bistveno lažji,« je povedal.

A pri kakovosti vsakdanjega življenja po njegovem Pomurje ponuja nekaj, česar večja središča pogosto nimajo.

»Kar se tiče življenja, športnih aktivnosti in medsosedskih odnosov, je to neprecenljivo. Res,« je pogovor Med nama na televiziji IDEA sklenil Polanič.