Gnojila so dražja za več kot četrtino, hkrati pa so na najbolj prizadetih njivah pridelki močno pod običajnimi ravnmi. Leto 2026 se bo za kmete vpisalo v zgodovino, a ne v pozitivnem smislu.
Letošnja letina je v Pomurju pokazala dve povsem različni podobi. Strna žita in oljna ogrščica so se odrezali bolje od pričakovanj, pozne poljščine pa je močno prizadela suša.
Največje razlike so pri koruzi. Na najbolj prizadetih zemljiščih znaša pridelek zrnja le okoli 500 kilogramov na hektar, na najboljših pa dosega približno 12 ton na hektar.
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota so leto 2026 ocenili kot eno zahtevnejših za pomursko poljedelstvo.
Težave so povzročili predvsem neenakomerno razporejene padavine, visoke temperature in izrazita poletna suša.
Žita so se odrezala bolje od pričakovanj
Sušen začetek pomladi je vzbujal skrb tudi pri pridelovalcih strnih žit, vendar so majske padavine deloma omilile pomanjkanje vode.
Pšenica in ječmen sta se na površinah, kjer so bili tehnološki ukrepi izvedeni pravočasno in posevkov ni prizadela toča, odrezala razmeroma zadovoljivo. Dobra je bila tudi kakovost zrnja.
Razlike so bile odvisne predvsem od območja in vrste tal. Več težav so imeli pridelovalci na lažjih in bolj sušnih tleh ter na površinah, ki jih je prizadela toča.
Visoke temperature ob koncu junija so pospešile dozorevanje in žetev. Dobri so bili tudi pridelki oljne ogrščice.
Koruza dozorela skoraj mesec prej
Precej slabša je slika pri koruzi. Suša je vztrajala prav v obdobju cvetenja, oplodnje in nalivanja zrnja, ko rastline potrebujejo največ vode.
Posledice so bile slabša oplodnja, manjši storži, manj zrn, drobnejše zrnje ter predčasno sušenje in dozorevanje rastlin. Na najbolj prizadetih površinah je koruza ostala celo brez storžev.
Žetev koruze za zrnje se je začela že v prvih dneh septembra, skoraj mesec prej kot običajno. Vlaga zrnja se je na številnih površinah gibala med 14 in 17 odstotki, kar kaže na hitro in prisilno dozorevanje.
Na najbolj prizadetih lahkih tleh znašajo pridelki od 0,5 do treh ton na hektar. Na boljših in globljih tleh dosegajo od osem do 12 ton na hektar.
Siliranje se je začelo že sredi avgusta. Pridelki koruzne silaže se gibljejo med 20 in 45 tonami na hektar, velike pa so tudi razlike v kakovosti.
Težave tudi pri soji, bučah in travinju
Suša je prizadela tudi druge pomembne kulture. Soja je slabše oblikovala in polnila stroke, pri oljnih bučah pa so bili plodovi manjši.
Pojavljali so se sončni ožigi, del plodov pa je zaradi pomanjkanja vlage ostal slabo razvit. Na najbolj prizadetih njivah pričakujejo občutno nižje pridelke in vprašljivo kakovost semena.
Zelo slab je bil tudi drugi in tretji odkos travinja. Ponekod odkosa sploh ni bilo, zato se na živinorejskih kmetijah povečuje nevarnost pomanjkanja voluminozne krme.
Pri trajnih nasadih so na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota opažali predčasno zorenje, odpadanje plodov in ponekod tudi sušenje rastlin.
Pšenica ne pokrije stroškov pridelave
Ob zahtevnih vremenskih razmerah kmete bremenijo tudi neugodne odkupne cene.
Odkupne cene pšenice so se ob letošnji žetvi gibale med 160 in 220 evri na tono, odvisno od kakovostnega razreda in odkupovalca.
Bile so nižje kot lani, medtem ko so stroški pridelave zaradi dražjih gnojil, energije, mehanizacije, dela in sredstev za varstvo rastlin narasli.
Ocenjeni strošek pridelave pšenice znaša približno od 270 do 280 evrov na tono. Tudi najboljša pšenica pri odkupni ceni do okoli 230 evrov na tono tako težko pokrije vse stroške.
Največji razkorak med stroški in odkupnimi cenami je prav pri pšenici in drugih strnih žitih.
Nekoliko ugodnejša je bila slika pri oljni ogrščici. Odkupna cena je znašala okoli 450 evrov na tono, pridelki na dobrih površinah pa so bili zadovoljivi.
Višja cena koruze ne odtehta izpada pridelka
Odkupna cena koruze je letos višja kot lani in znaša okoli 165 evrov na tono koruze s 25-odstotno vlago. Toda pridelki zrnja so v povprečju bistveno nižji kot v prejšnjih letih.
Kmetje so imeli podobne stroške setve, gnojenja, varstva in obdelave kot v običajnem letu, na najbolj prizadetih njivah pa bodo pospravili le manjši del pričakovanega pridelka.
Strošek na tono pridelanega zrnja se je zato močno povečal. Ekonomski rezultat koruze je lahko na prizadetih površinah še slabši kot pri pšenici.
Gnojila dražja za več kot četrtino
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so bili julija 2026 vsi vhodni stroški v kmetijstvu v povprečju za 4,7 odstotka višji kot julija lani. Proizvodi in storitve za tekočo porabo so bili dražji za 5,7 odstotka.
Najbolj so se podražila mineralna gnojila in sredstva za izboljšavo tal, in sicer za 26,3 odstotka. Energija in maziva so bili dražji za 12,4 odstotka.
Semena in sadike so se podražili za približno tri odstotke, sredstva za varstvo rastlin pa za 1,7 odstotka.
Finančni pritisk na kmetije se povečuje
Kombinacija nižjih pridelkov, nizkih odkupnih cen in višjih stroškov zmanjšuje dohodek ter likvidnost pomurskih kmetij.
Posebej težavne so razmere za kmetije, ki jih je prizadel velik izpad pridelka. Osnovni stroški setve, gnojenja, varstva, goriva in mehanizacije so namreč nastali ne glede na količino pridelka.
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota za zdaj ne zaznavajo množičnega opuščanja poljedelske pridelave. Struktura je še vedno tesno povezana s kolobarjem, živinorejo in razpoložljivimi njivskimi površinami.
Kmetje pa postajajo previdnejši pri vlaganjih, iščejo cenejše tehnološke rešitve in razmišljajo o kulturah z ugodnejšim razmerjem med tveganjem, stroški in pričakovano prodajno ceno.
Večjega preobrata pri jesenski setvi kljub temu ne pričakujejo. Kmetije morajo pri načrtovanju upoštevati kolobar, talne razmere, potrebe po krmi in obveznosti iz kmetijsko-okoljskih ukrepov.
