Želite biti vedno na tekočem? Izberi Sobotainfo kot prednostni vir na Googlu.

Katastrofa na pomurskih njivah: Pridelek ponekod skoraj izginil, kmetije pred hudim finančnim udarcem

| v Gospodarstvo

Gnojila so dražja za več kot četrtino, hkrati pa so na najbolj prizadetih njivah pridelki močno pod običajnimi ravnmi. Leto 2026 se bo za kmete vpisalo v zgodovino, a ne v pozitivnem smislu.

Letošnja letina je v Pomurju pokazala dve povsem različni podobi. Strna žita in oljna ogrščica so se odrezali bolje od pričakovanj, pozne poljščine pa je močno prizadela suša.

Največje razlike so pri koruzi. Na najbolj prizadetih zemljiščih znaša pridelek zrnja le okoli 500 kilogramov na hektar, na najboljših pa dosega približno 12 ton na hektar.

Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota so leto 2026 ocenili kot eno zahtevnejših za pomursko poljedelstvo.

Težave so povzročili predvsem neenakomerno razporejene padavine, visoke temperature in izrazita poletna suša.

Žita so se odrezala bolje od pričakovanj

Sušen začetek pomladi je vzbujal skrb tudi pri pridelovalcih strnih žit, vendar so majske padavine deloma omilile pomanjkanje vode.

Pšenica in ječmen sta se na površinah, kjer so bili tehnološki ukrepi izvedeni pravočasno in posevkov ni prizadela toča, odrezala razmeroma zadovoljivo. Dobra je bila tudi kakovost zrnja.

Razlike so bile odvisne predvsem od območja in vrste tal. Več težav so imeli pridelovalci na lažjih in bolj sušnih tleh ter na površinah, ki jih je prizadela toča.

Visoke temperature ob koncu junija so pospešile dozorevanje in žetev. Dobri so bili tudi pridelki oljne ogrščice.

Koruza dozorela skoraj mesec prej

Precej slabša je slika pri koruzi. Suša je vztrajala prav v obdobju cvetenja, oplodnje in nalivanja zrnja, ko rastline potrebujejo največ vode.

Posledice so bile slabša oplodnja, manjši storži, manj zrn, drobnejše zrnje ter predčasno sušenje in dozorevanje rastlin. Na najbolj prizadetih površinah je koruza ostala celo brez storžev.

Žetev koruze za zrnje se je začela že v prvih dneh septembra, skoraj mesec prej kot običajno. Vlaga zrnja se je na številnih površinah gibala med 14 in 17 odstotki, kar kaže na hitro in prisilno dozorevanje.

Na najbolj prizadetih lahkih tleh znašajo pridelki od 0,5 do treh ton na hektar. Na boljših in globljih tleh dosegajo od osem do 12 ton na hektar.

Siliranje se je začelo že sredi avgusta. Pridelki koruzne silaže se gibljejo med 20 in 45 tonami na hektar, velike pa so tudi razlike v kakovosti.

Težave tudi pri soji, bučah in travinju

Suša je prizadela tudi druge pomembne kulture. Soja je slabše oblikovala in polnila stroke, pri oljnih bučah pa so bili plodovi manjši.

Pojavljali so se sončni ožigi, del plodov pa je zaradi pomanjkanja vlage ostal slabo razvit. Na najbolj prizadetih njivah pričakujejo občutno nižje pridelke in vprašljivo kakovost semena.

Zelo slab je bil tudi drugi in tretji odkos travinja. Ponekod odkosa sploh ni bilo, zato se na živinorejskih kmetijah povečuje nevarnost pomanjkanja voluminozne krme.

Pri trajnih nasadih so na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota opažali predčasno zorenje, odpadanje plodov in ponekod tudi sušenje rastlin.

Pšenica ne pokrije stroškov pridelave

Ob zahtevnih vremenskih razmerah kmete bremenijo tudi neugodne odkupne cene.

Odkupne cene pšenice so se ob letošnji žetvi gibale med 160 in 220 evri na tono, odvisno od kakovostnega razreda in odkupovalca.

Bile so nižje kot lani, medtem ko so stroški pridelave zaradi dražjih gnojil, energije, mehanizacije, dela in sredstev za varstvo rastlin narasli.

Ocenjeni strošek pridelave pšenice znaša približno od 270 do 280 evrov na tono. Tudi najboljša pšenica pri odkupni ceni do okoli 230 evrov na tono tako težko pokrije vse stroške.

Največji razkorak med stroški in odkupnimi cenami je prav pri pšenici in drugih strnih žitih.

Nekoliko ugodnejša je bila slika pri oljni ogrščici. Odkupna cena je znašala okoli 450 evrov na tono, pridelki na dobrih površinah pa so bili zadovoljivi.

Višja cena koruze ne odtehta izpada pridelka

Odkupna cena koruze je letos višja kot lani in znaša okoli 165 evrov na tono koruze s 25-odstotno vlago. Toda pridelki zrnja so v povprečju bistveno nižji kot v prejšnjih letih.

Kmetje so imeli podobne stroške setve, gnojenja, varstva in obdelave kot v običajnem letu, na najbolj prizadetih njivah pa bodo pospravili le manjši del pričakovanega pridelka.

Strošek na tono pridelanega zrnja se je zato močno povečal. Ekonomski rezultat koruze je lahko na prizadetih površinah še slabši kot pri pšenici.

Gnojila dražja za več kot četrtino

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so bili julija 2026 vsi vhodni stroški v kmetijstvu v povprečju za 4,7 odstotka višji kot julija lani. Proizvodi in storitve za tekočo porabo so bili dražji za 5,7 odstotka.

Najbolj so se podražila mineralna gnojila in sredstva za izboljšavo tal, in sicer za 26,3 odstotka. Energija in maziva so bili dražji za 12,4 odstotka.

Semena in sadike so se podražili za približno tri odstotke, sredstva za varstvo rastlin pa za 1,7 odstotka.

Finančni pritisk na kmetije se povečuje

Kombinacija nižjih pridelkov, nizkih odkupnih cen in višjih stroškov zmanjšuje dohodek ter likvidnost pomurskih kmetij.

Posebej težavne so razmere za kmetije, ki jih je prizadel velik izpad pridelka. Osnovni stroški setve, gnojenja, varstva, goriva in mehanizacije so namreč nastali ne glede na količino pridelka.

Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota za zdaj ne zaznavajo množičnega opuščanja poljedelske pridelave. Struktura je še vedno tesno povezana s kolobarjem, živinorejo in razpoložljivimi njivskimi površinami.

Kmetje pa postajajo previdnejši pri vlaganjih, iščejo cenejše tehnološke rešitve in razmišljajo o kulturah z ugodnejšim razmerjem med tveganjem, stroški in pričakovano prodajno ceno.

Večjega preobrata pri jesenski setvi kljub temu ne pričakujejo. Kmetije morajo pri načrtovanju upoštevati kolobar, talne razmere, potrebe po krmi in obveznosti iz kmetijsko-okoljskih ukrepov.

Preberite še

Komentarji

Nevarno

Ja res je in drugo vprašanje je ali še sploh ima smisel kmetovati pod tako kaotičnimi vremenskimi in gospodarskimi vplivi cena repro materiala goriva samo delo in čas slabe cene pridelkov.Ni več računice.

čarni vrag

No in kaj predlagaš? Da začnemo jesti kamenje.

Gost55

Bom kar tukaj odgovoril. Enim se splača, marsikateri, predvsem pa veliki imajo po 800+ eur subvencije na hektar. Tak proti meni malemu kmetu, ki se ne gre takega izkoriščanja sistema ali se ne more iti, štarta z 500+ eur več štartnega kapitala kot jaz. Odkupne cene imava enake, veliki ima kvečjemu boljše cene in pogoje če gledamo recimo pšenico gre vse po pogodbi in pod krušno kakovost, z mene se smejejo če na mlinopek pripeljem 5 ton pšenice, bo takoj krmna pa je lahko top kvalitete.
Zdaj bo nekdo rekel, da jih ukrepi več stanejo, dokler se kasira za avtohtone sorte, ki se potem tretirajo kot ozelenitev in na koncu mulčajo, tako dolgo mi naj nihče ne govori, da je tak kmet upravičen do tega plačila. Pa to v okolici deljo vsi, ki so v tem sistemu. Enako razni drugi ukrepi, subvencionira se nedelo, namesto, da bi se subvencioniralo pridelavo kvalitetne hrane, po drugi strani se pa uvaža odpad, samo da je poceni in ustrezna marža za trgovca.
Kot drugo, zdaj se bo delila pomoč zaradi suše, sam je kot mali kmet verjetno spet ne bom dobil, veliki pa jo dobijo ker so pomembni, rabijo denar. Jaz s starim imtjem denarja ne rabim, oni z fendom pa ga rabi. Malo si je potrebno pogledati mehanizacijo, velikost kmetije in koliko ti kmetje delajo, potem pa pogledati tujino kjer z enako mehanizacijo obdelujejo nekajkrat več površin, ali pa čez lužo kjer obdeluje 100ha z mehanizacijo staro 40+ let.
Glede odkupnih cen, so porazne, ampak spet prilagojene subvencijam, računa se na kmeta, ki dobi veliko subvencijo, na ostale, ki dobijo samo osnovno pa se pozabi. Problem odkupnih cen je da ne sledijo inflaciji, od leta 2020 dalje so začeli trgovci in proizvajalci nabijati cene, nekaj zaradi kovida, nekaj zaradi vojne, kot pravijo vsak izgovor jim je dober, odkupne cene pridelkov pa temu ne sledijo. Če smo realni bi za krmno kakovost pčenice rabili vsaj 250 eur/tono, letos je bila 160 lani 185.

Nevarno

Ja res je in drugo vprašanje je ali še sploh ima smisel kmetovati pod tako kaotičnimi vremenskimi in gospodarskimi vplivi cena repro materiala goriva samo delo in čas slabe cene pridelkov.Ni več računice.

Gomt

Ce ni racunice te sploh nevem zakaj delajo, racunice pa ni ze nekaj let. Velki kmet bo prezijvo, ga drzava financejra, problem so mali kmetje, katerih pa itak vec nega dosta.
Sicer pa naj idejo v lj, tak kak so vesno znali dokler je nej njohov JJ priso na oblast. Se mi cist nic ne smijlijo, s ten sobpokazali pravi obraz.

.

Molimo za pomoč.

.

Siridanya proso.

pomurc

Kmetijske organizacije na čelu z ex SDS ministrom Podgorškom so s histeričnim skakanjem pred volitvami dosegli, da se je SDS zavihtela na oblast. Zdaj majo svoje pri koritu, torej brez jamranja prosim.

Suni Duni

Zgleda ka mas povezavo s kmetijstvom.*žaljiva vsebina je bila odstranjena* si ze zdaj!!

FrančekF

Suša se je začela, ko je prišel JJ na oblast! Diktator eden!

samostalnik

Važno je samo da so naši na oblasti, lahko vsi propademo, samo da je jj z ekipo na vrhu, kaj praviš Tešanovski pšenicopogajaš kučan? da je pač svetovna kriza, medtem pa obramba, Ukrajina, ja za to pa so pare. Pa župnik bo kmetom omilil stisko ko bo povedal da moramo potrpeti, saj so vendar naši na oblasti, in bomo potolaženi.

Falko

Sploh se nam ne smilijo, mi delavci jih subvencioniramo za cenejso hrano, oni pa produkte prodajo v tujino. Mi pa uvazsmo medo iz tujine.

jozek123

mij pa vas financeramo ka lejko delate, ka vas zaposleni ma stroje pa do minimalne place kcuj damo

Suša

Povsod kjer sem se vozil krasni pridelki, lepe buče, grozdje neverjetno zdravo in lepo, pšenica požeta pred sušo, koruza čudovita, le malo slabša na robovih. Slaba je le tista pozno sajena za silos. Sadja koliko hočeš tudi na domačih vrtovih. Pa kaj bi radi kmetje, priti do velikih subvencij in še drago prodajati pridelke? Pa to je absurd!

stalno

res stalno pa pozabijo omeniti kake subvencije so vse prejeli.. to kalkulirajte v ceno pšenice, pa nede taka katastrofa.. to je tudi razlog zakaj ni nobenega upada v proizvodnji.. pomembno je samo ka posadiš, če pa zraste pa že več ni kritično..

Gost55

Ne vem kje se voziš ampak stanje pri nas ni niti približno tako, ječmen jo je res letos dobro odnesel, pšenico je dobila suša in je šlo cca 20% pridelka, vsaj na lažjih tleh je bilo tako. Koruza je izpada od cca 50% na težji zemlji do 80-90% na lažji zemljli vsaj pri nas je tako. Na goričkem in v krajih kjer so dobili več dežja je stanje dosti boljše. Buče so pri nas enaka zgodba, od daleč marsikaj zgleda drugače kot ko prideš na njivo in ko veš kaj gledašm največ pa na koncu pove kombanj.
Sadje je pri nas dobili, jabolka odpadla že zdavnaj, hruške speklo na drevesih, orehi enako. Grozdja tudi ni, je nekaj 10 procentov izpada, odvisno od tega kakšna je zemlja in lega.

aabb

Vej pa za kukorco se zna ka je naše podnebje problematično pa itak sadijo. Zdaj pa ka nega pridelka.

Gesass

In ne da samo sadijo, še potem to koruzo namakajo z dragimi sistemi, ki jim jih je financiral davkoplačevalce, preko države.
Dokler bo tako, da denar pade iz proračuna, noben kulak ne bo razmišljal gospodarno in kaj se splača glede na razmere.

Gost55

Koruza se je sadila ker je ob normalni letini bila dolgo časa najbolj dobiškonosna, oz. edina še dobičkonosna rastlina, ječmen je večino let nerentabilen, pšenica enako. Tudi druge kulture je enak problem, enostavno ni neke normalne marže za kmeta, potem pa še malo zagode vreme ali pa slabša zemlja, pa si hitro v minusu. Govorim z vidika malega kmeta, ki ima samo osnovne subvencije.
Je pa res, da če bo šlo tako dalje bo koruza izginila iz naših polj, recimo na lahki zemlji več nima potenciala za nek zaslužek ker so cene previsoke, dobrih 300 eur rabiš na ha samo za seme, potem kombanj okrog 200 eur, škropljenje 100 eur, potem pa pride največja postavka to je gnojenje.

FrančekF

Vidim, da se je tu oglasilo kar nekaj kmetijskih strokovnjakov, ki verjetno še nikoli niso imeli motike v rokah. Zemlja je na razpolago, le v roke je treba pljuniti. "Ko šljivi" stroške, "ko šljivi" delo, glavno je, da imaš traktor za 100k! Ali ne?

nihil

To ne drži. Obdelovalno zemljo (njive I. ali II. kategorije) je nemogoče dobiti, vse je v zakupu ali najemu.

Gost55

nihil: zemljo se še da dobiti, tudi kupiti ali pa kupiti celo kmetijo, pojavlja se vprašanje ali je smiselno iti v tako investicijo, razen še imaš viška denarja. Malo se pozanimaj po okolici, vsako leto jih nekaj odneha in ponujajo zemljo v zakup, ampak potrebno je ponuditi normalno ceno, pa se da zmeniti, pa vsako leto je potrebno plačati najemnino, ne pa kot delajo eni veliki, plača prvič potem ga pa več ni na spregled.

čarni vrag

Pa vi ste nej normalni, vsepovsedi mešate politiko. Zdaj je Janša kriv za sušo. Pa suša je na vsakih nekaj let, letošnja je bila malo hujša. Izgleda da ste še nej spreglednoli. Zaradi ameriško-izraelskega napada Iran in napadov našega prijatelja Kokainskoga prihaja do hudega pomanjkanja dizla in surovin za umetna gnojila. Prišlo bo do velike podražitve živil. V najslabšem scenariju svetu grozi lakota.

nihil

Daj ne motaj, nišče ne govori o suši, ampak predvsem o cenah dizla in ostalega materiala. Pred volitvami je dizel bil manj kot 1.7€ pa so kmetje skakali, ka to za njih pomeni konec, ka bo jih vlada uničila. Zdaj mamo dizel skoro 2€, ves material je dražji, o protestu kmetijskih organizacij pa ne duha in sluha. Njihov namen je torej bil izključno politični.

koga?

Ka resno? Tou ka pa Janša podpejra Trumpa pa ovoga vojnoga zločinca, keriva sta kriviva ka mamo zdaj takšne cejne goriva.... oziroma sta dala razlog vsen mešetaron ka so navrli cejne... tou je pa vse super? Za vse to ka mamo zdaj je kriva desnica po svejti in pri nas. Tak ka ja, posledično je kriv tudi Janša. Narod se sploj ne zaveda v kakšno sranje nas vsi tej "rešiteli človeštva" pelajo in kak de se nan kucalo po raznih Golobih pa ostalih šalabajzerih.

Ggll

Mislim ka si z kmetijstvom globokoj kmici če dobro ne vidiš hitro po očala ti socialnaš vkup se poberi pa dobro pogledni

čarni vrag

Sodeč po tvojem pisanju si obiskoval 4. OŠ M. Sobota.

fsdf

Caki, vejpa neje tak, ka so poletja od furt ze vroca, pa ka poletje more biti vroce? Pa se neka o delovanju sonca in nasi skromnosti (prosto po JJ)? Te se nemremo kaj buniti...lejko pa zmolimo fsi fkup..ker to je nas domet.

Ggll

Genau ti se spoznaš na podnebje pišeš brez vsake podlage j

Hahhahaaaa...

San prišo pred kakšnin leton v težko vukožebajno pa glanca tan moj znanec traktor... ka delaš... peren traktor, ka iden vutro na protest.
Glancaj zdaj, tvoji so na oblasti, čarne, domobrane, cerkvenjake pa lažnivce ste gor spravili, mate jih in tišina! Tišina in magadite. Nika se mi ne smilite. Da bi vam nafto zdignoli na 5 ojrov pa vse potisnoli Petrolašon pa svojin bogatunon.

Treww

Kulaki spet najbolj glasni, kmetje pa tiho. Kdo dobi 50 tisoč eur podarjenih evrov v obliki subvencij od države, ne sme dobiti nič pomoči. Mali kmet je tisti, ki se ga rešuje, ne pa monokulture pridelovalce.

Gost55

Končno eden z pravim komentarjem, ti, ki kasirajo po 800 in več eur subvencije na hektar, tudi mali so med njimi, mi imamo enega pilota z 1000 eur/ha, po ni eko, ne smejo dobiti nobene druge pomoči.

Ggll

Ko pišete neumnosti boljše da greste na WC odkod pa vam hrana če bo nafta 5 eur. bo hrana enkrat dražja Buteci!!

zmrznjeni

Glede na to ka v Slovenijo pride 80% hrane iz izvoza glih nekšoga straja nega ka bi nej meli nič za jesti. de pač dražje, samo hrana vedno bo.

Ggll

Ko pišete neumnosti boljše da greste na WC odkod pa vam hrana če bo nafta 5 eur. bo hrana enkrat dražja Buteci!!

1234234

vprašaj v Lidl, Hofer Spar Eurospin in podobno. Hrana bo pa četudi bo liter nafte 10 eur. Zato ne skrbi. Kakšna bo cena hrane je pa drugo vprašanje, mogoče bodo bedaki namesto robotskih kosilnic za travo, spet nazaj imeli domače zelenjavne vrtove in jedli kaj doma pridelajo. Za slovenske in prišleke še razume, za Prekmurskega in Prleškega človeka pa ne. gre še dobro, ne skrbi.
Hrana bo. Pika.

Slom

Vi vsi znate ka polek vseh subvencij, ki jih kmet dobi, lahko namesto dizla tanka kurilno olje!? Telko o varovanji okolja in se enem privilegiju napram vsem ostalim!

hujjs

Varovanje okolja? Zakoj? Ka ma to veze, če tanka kurilno? Tudi v navaden avto, če je malo starejši lejko brez problema tankaš kurilno in dosta lidij tou tudi dela. Pri modernejših pa samo zmiksaš kurilno pa dizel pa tudi ide.

Slom

Vi vsi znate ka polek vseh subvencij, ki jih kmet dobi, lahko namesto dizla tanka kurilno olje!? Telko o varovanji okolja in se enem privilegiju napram vsem ostalim!

Bac99b

Kmet jamra in jamra. Še nikoli ni rekel da je bila sezona vredu. Vedno pričakuje da mu državna ali božja pomoč pade iz neba.
Predlagam da proda njive in si odpre podjetje. Ko bo slaba sezona ti bo držala pomagala,ko ti ne bodo plačali za opravljeno storitev,ti bo država pomagala.
Od kod pa vam denar da kupujete njive kot po tekočem traku??? Od kod vam denar za stroje???
Pred 15-20 leti ste vozili zetorje,kaj pa zdaj?
Samo ne jamrajte prosim vas.

freewilly7

Tešanovskomi blagajna nej doj spadnola?

freewilly7

Tešanovskomi blagajna nej doj spadnola?

socialaš

, kmetije pred hudim finančnim udarcem, samo subvencije beri socialna podpora nede folgala za vožnjo poršeja, nabavo novoga traktora, letni in zimski dopust, malo de še trbelo primakniti. Raja/davkoplačevalec segni v žep !

Čkalija

Hvala Bogu da bo kmetijstvo v Sloveniji propadlo. Boste tisti kateri imate radi lokalno in poceni pozabiti na lokalno in poceni.

Rgser

V taki obliki kot je sedaj, naj propade čimprej. Kmetijstvo, kjer kmet živi za svojo zemljo, pa ne bo nikoli propadlo.

Komentar na komentare

NEPREPIRAJ SE Z NORCEM KER BOŠ TUDI TI NOREC.

Komentar na komentare

NEPREPIRAJ SE Z NORCEM KER BOŠ TUDI TI NOREC.

Komentarji

Nevarno

Ja res je in drugo vprašanje je ali še sploh ima smisel kmetovati pod tako kaotičnimi vremenskimi in gospodarskimi vplivi cena repro materiala goriva samo delo in čas slabe cene pridelkov.Ni več računice.

čarni vrag

No in kaj predlagaš? Da začnemo jesti kamenje.

Gost55

Bom kar tukaj odgovoril. Enim se splača, marsikateri, predvsem pa veliki imajo po 800+ eur subvencije na hektar. Tak proti meni malemu kmetu, ki se ne gre takega izkoriščanja sistema ali se ne more iti, štarta z 500+ eur več štartnega kapitala kot jaz. Odkupne cene imava enake, veliki ima kvečjemu boljše cene in pogoje če gledamo recimo pšenico gre vse po pogodbi in pod krušno kakovost, z mene se smejejo če na mlinopek pripeljem 5 ton pšenice, bo takoj krmna pa je lahko top kvalitete.
Zdaj bo nekdo rekel, da jih ukrepi več stanejo, dokler se kasira za avtohtone sorte, ki se potem tretirajo kot ozelenitev in na koncu mulčajo, tako dolgo mi naj nihče ne govori, da je tak kmet upravičen do tega plačila. Pa to v okolici deljo vsi, ki so v tem sistemu. Enako razni drugi ukrepi, subvencionira se nedelo, namesto, da bi se subvencioniralo pridelavo kvalitetne hrane, po drugi strani se pa uvaža odpad, samo da je poceni in ustrezna marža za trgovca.
Kot drugo, zdaj se bo delila pomoč zaradi suše, sam je kot mali kmet verjetno spet ne bom dobil, veliki pa jo dobijo ker so pomembni, rabijo denar. Jaz s starim imtjem denarja ne rabim, oni z fendom pa ga rabi. Malo si je potrebno pogledati mehanizacijo, velikost kmetije in koliko ti kmetje delajo, potem pa pogledati tujino kjer z enako mehanizacijo obdelujejo nekajkrat več površin, ali pa čez lužo kjer obdeluje 100ha z mehanizacijo staro 40+ let.
Glede odkupnih cen, so porazne, ampak spet prilagojene subvencijam, računa se na kmeta, ki dobi veliko subvencijo, na ostale, ki dobijo samo osnovno pa se pozabi. Problem odkupnih cen je da ne sledijo inflaciji, od leta 2020 dalje so začeli trgovci in proizvajalci nabijati cene, nekaj zaradi kovida, nekaj zaradi vojne, kot pravijo vsak izgovor jim je dober, odkupne cene pridelkov pa temu ne sledijo. Če smo realni bi za krmno kakovost pčenice rabili vsaj 250 eur/tono, letos je bila 160 lani 185.

Nevarno

Ja res je in drugo vprašanje je ali še sploh ima smisel kmetovati pod tako kaotičnimi vremenskimi in gospodarskimi vplivi cena repro materiala goriva samo delo in čas slabe cene pridelkov.Ni več računice.

Gomt

Ce ni racunice te sploh nevem zakaj delajo, racunice pa ni ze nekaj let. Velki kmet bo prezijvo, ga drzava financejra, problem so mali kmetje, katerih pa itak vec nega dosta.
Sicer pa naj idejo v lj, tak kak so vesno znali dokler je nej njohov JJ priso na oblast. Se mi cist nic ne smijlijo, s ten sobpokazali pravi obraz.

.

Molimo za pomoč.

.

Siridanya proso.

pomurc

Kmetijske organizacije na čelu z ex SDS ministrom Podgorškom so s histeričnim skakanjem pred volitvami dosegli, da se je SDS zavihtela na oblast. Zdaj majo svoje pri koritu, torej brez jamranja prosim.

Suni Duni

Zgleda ka mas povezavo s kmetijstvom.*žaljiva vsebina je bila odstranjena* si ze zdaj!!

FrančekF

Suša se je začela, ko je prišel JJ na oblast! Diktator eden!

samostalnik

Važno je samo da so naši na oblasti, lahko vsi propademo, samo da je jj z ekipo na vrhu, kaj praviš Tešanovski pšenicopogajaš kučan? da je pač svetovna kriza, medtem pa obramba, Ukrajina, ja za to pa so pare. Pa župnik bo kmetom omilil stisko ko bo povedal da moramo potrpeti, saj so vendar naši na oblasti, in bomo potolaženi.

Falko

Sploh se nam ne smilijo, mi delavci jih subvencioniramo za cenejso hrano, oni pa produkte prodajo v tujino. Mi pa uvazsmo medo iz tujine.

jozek123

mij pa vas financeramo ka lejko delate, ka vas zaposleni ma stroje pa do minimalne place kcuj damo

Suša

Povsod kjer sem se vozil krasni pridelki, lepe buče, grozdje neverjetno zdravo in lepo, pšenica požeta pred sušo, koruza čudovita, le malo slabša na robovih. Slaba je le tista pozno sajena za silos. Sadja koliko hočeš tudi na domačih vrtovih. Pa kaj bi radi kmetje, priti do velikih subvencij in še drago prodajati pridelke? Pa to je absurd!

stalno

res stalno pa pozabijo omeniti kake subvencije so vse prejeli.. to kalkulirajte v ceno pšenice, pa nede taka katastrofa.. to je tudi razlog zakaj ni nobenega upada v proizvodnji.. pomembno je samo ka posadiš, če pa zraste pa že več ni kritično..

Gost55

Ne vem kje se voziš ampak stanje pri nas ni niti približno tako, ječmen jo je res letos dobro odnesel, pšenico je dobila suša in je šlo cca 20% pridelka, vsaj na lažjih tleh je bilo tako. Koruza je izpada od cca 50% na težji zemlji do 80-90% na lažji zemljli vsaj pri nas je tako. Na goričkem in v krajih kjer so dobili več dežja je stanje dosti boljše. Buče so pri nas enaka zgodba, od daleč marsikaj zgleda drugače kot ko prideš na njivo in ko veš kaj gledašm največ pa na koncu pove kombanj.
Sadje je pri nas dobili, jabolka odpadla že zdavnaj, hruške speklo na drevesih, orehi enako. Grozdja tudi ni, je nekaj 10 procentov izpada, odvisno od tega kakšna je zemlja in lega.

aabb

Vej pa za kukorco se zna ka je naše podnebje problematično pa itak sadijo. Zdaj pa ka nega pridelka.

Gesass

In ne da samo sadijo, še potem to koruzo namakajo z dragimi sistemi, ki jim jih je financiral davkoplačevalce, preko države.
Dokler bo tako, da denar pade iz proračuna, noben kulak ne bo razmišljal gospodarno in kaj se splača glede na razmere.

Gost55

Koruza se je sadila ker je ob normalni letini bila dolgo časa najbolj dobiškonosna, oz. edina še dobičkonosna rastlina, ječmen je večino let nerentabilen, pšenica enako. Tudi druge kulture je enak problem, enostavno ni neke normalne marže za kmeta, potem pa še malo zagode vreme ali pa slabša zemlja, pa si hitro v minusu. Govorim z vidika malega kmeta, ki ima samo osnovne subvencije.
Je pa res, da če bo šlo tako dalje bo koruza izginila iz naših polj, recimo na lahki zemlji več nima potenciala za nek zaslužek ker so cene previsoke, dobrih 300 eur rabiš na ha samo za seme, potem kombanj okrog 200 eur, škropljenje 100 eur, potem pa pride največja postavka to je gnojenje.

FrančekF

Vidim, da se je tu oglasilo kar nekaj kmetijskih strokovnjakov, ki verjetno še nikoli niso imeli motike v rokah. Zemlja je na razpolago, le v roke je treba pljuniti. "Ko šljivi" stroške, "ko šljivi" delo, glavno je, da imaš traktor za 100k! Ali ne?

nihil

To ne drži. Obdelovalno zemljo (njive I. ali II. kategorije) je nemogoče dobiti, vse je v zakupu ali najemu.

Gost55

nihil: zemljo se še da dobiti, tudi kupiti ali pa kupiti celo kmetijo, pojavlja se vprašanje ali je smiselno iti v tako investicijo, razen še imaš viška denarja. Malo se pozanimaj po okolici, vsako leto jih nekaj odneha in ponujajo zemljo v zakup, ampak potrebno je ponuditi normalno ceno, pa se da zmeniti, pa vsako leto je potrebno plačati najemnino, ne pa kot delajo eni veliki, plača prvič potem ga pa več ni na spregled.

čarni vrag

Pa vi ste nej normalni, vsepovsedi mešate politiko. Zdaj je Janša kriv za sušo. Pa suša je na vsakih nekaj let, letošnja je bila malo hujša. Izgleda da ste še nej spreglednoli. Zaradi ameriško-izraelskega napada Iran in napadov našega prijatelja Kokainskoga prihaja do hudega pomanjkanja dizla in surovin za umetna gnojila. Prišlo bo do velike podražitve živil. V najslabšem scenariju svetu grozi lakota.

nihil

Daj ne motaj, nišče ne govori o suši, ampak predvsem o cenah dizla in ostalega materiala. Pred volitvami je dizel bil manj kot 1.7€ pa so kmetje skakali, ka to za njih pomeni konec, ka bo jih vlada uničila. Zdaj mamo dizel skoro 2€, ves material je dražji, o protestu kmetijskih organizacij pa ne duha in sluha. Njihov namen je torej bil izključno politični.

koga?

Ka resno? Tou ka pa Janša podpejra Trumpa pa ovoga vojnoga zločinca, keriva sta kriviva ka mamo zdaj takšne cejne goriva.... oziroma sta dala razlog vsen mešetaron ka so navrli cejne... tou je pa vse super? Za vse to ka mamo zdaj je kriva desnica po svejti in pri nas. Tak ka ja, posledično je kriv tudi Janša. Narod se sploj ne zaveda v kakšno sranje nas vsi tej "rešiteli človeštva" pelajo in kak de se nan kucalo po raznih Golobih pa ostalih šalabajzerih.

Ggll

Mislim ka si z kmetijstvom globokoj kmici če dobro ne vidiš hitro po očala ti socialnaš vkup se poberi pa dobro pogledni

čarni vrag

Sodeč po tvojem pisanju si obiskoval 4. OŠ M. Sobota.

fsdf

Caki, vejpa neje tak, ka so poletja od furt ze vroca, pa ka poletje more biti vroce? Pa se neka o delovanju sonca in nasi skromnosti (prosto po JJ)? Te se nemremo kaj buniti...lejko pa zmolimo fsi fkup..ker to je nas domet.

Ggll

Genau ti se spoznaš na podnebje pišeš brez vsake podlage j

Hahhahaaaa...

San prišo pred kakšnin leton v težko vukožebajno pa glanca tan moj znanec traktor... ka delaš... peren traktor, ka iden vutro na protest.
Glancaj zdaj, tvoji so na oblasti, čarne, domobrane, cerkvenjake pa lažnivce ste gor spravili, mate jih in tišina! Tišina in magadite. Nika se mi ne smilite. Da bi vam nafto zdignoli na 5 ojrov pa vse potisnoli Petrolašon pa svojin bogatunon.

Treww

Kulaki spet najbolj glasni, kmetje pa tiho. Kdo dobi 50 tisoč eur podarjenih evrov v obliki subvencij od države, ne sme dobiti nič pomoči. Mali kmet je tisti, ki se ga rešuje, ne pa monokulture pridelovalce.

Gost55

Končno eden z pravim komentarjem, ti, ki kasirajo po 800 in več eur subvencije na hektar, tudi mali so med njimi, mi imamo enega pilota z 1000 eur/ha, po ni eko, ne smejo dobiti nobene druge pomoči.

Ggll

Ko pišete neumnosti boljše da greste na WC odkod pa vam hrana če bo nafta 5 eur. bo hrana enkrat dražja Buteci!!

zmrznjeni

Glede na to ka v Slovenijo pride 80% hrane iz izvoza glih nekšoga straja nega ka bi nej meli nič za jesti. de pač dražje, samo hrana vedno bo.

Ggll

Ko pišete neumnosti boljše da greste na WC odkod pa vam hrana če bo nafta 5 eur. bo hrana enkrat dražja Buteci!!

1234234

vprašaj v Lidl, Hofer Spar Eurospin in podobno. Hrana bo pa četudi bo liter nafte 10 eur. Zato ne skrbi. Kakšna bo cena hrane je pa drugo vprašanje, mogoče bodo bedaki namesto robotskih kosilnic za travo, spet nazaj imeli domače zelenjavne vrtove in jedli kaj doma pridelajo. Za slovenske in prišleke še razume, za Prekmurskega in Prleškega človeka pa ne. gre še dobro, ne skrbi.
Hrana bo. Pika.

Slom

Vi vsi znate ka polek vseh subvencij, ki jih kmet dobi, lahko namesto dizla tanka kurilno olje!? Telko o varovanji okolja in se enem privilegiju napram vsem ostalim!

hujjs

Varovanje okolja? Zakoj? Ka ma to veze, če tanka kurilno? Tudi v navaden avto, če je malo starejši lejko brez problema tankaš kurilno in dosta lidij tou tudi dela. Pri modernejših pa samo zmiksaš kurilno pa dizel pa tudi ide.

Slom

Vi vsi znate ka polek vseh subvencij, ki jih kmet dobi, lahko namesto dizla tanka kurilno olje!? Telko o varovanji okolja in se enem privilegiju napram vsem ostalim!

Bac99b

Kmet jamra in jamra. Še nikoli ni rekel da je bila sezona vredu. Vedno pričakuje da mu državna ali božja pomoč pade iz neba.
Predlagam da proda njive in si odpre podjetje. Ko bo slaba sezona ti bo držala pomagala,ko ti ne bodo plačali za opravljeno storitev,ti bo država pomagala.
Od kod pa vam denar da kupujete njive kot po tekočem traku??? Od kod vam denar za stroje???
Pred 15-20 leti ste vozili zetorje,kaj pa zdaj?
Samo ne jamrajte prosim vas.

freewilly7

Tešanovskomi blagajna nej doj spadnola?

freewilly7

Tešanovskomi blagajna nej doj spadnola?

socialaš

, kmetije pred hudim finančnim udarcem, samo subvencije beri socialna podpora nede folgala za vožnjo poršeja, nabavo novoga traktora, letni in zimski dopust, malo de še trbelo primakniti. Raja/davkoplačevalec segni v žep !

Čkalija

Hvala Bogu da bo kmetijstvo v Sloveniji propadlo. Boste tisti kateri imate radi lokalno in poceni pozabiti na lokalno in poceni.

Rgser

V taki obliki kot je sedaj, naj propade čimprej. Kmetijstvo, kjer kmet živi za svojo zemljo, pa ne bo nikoli propadlo.

Komentar na komentare

NEPREPIRAJ SE Z NORCEM KER BOŠ TUDI TI NOREC.

Komentar na komentare

NEPREPIRAJ SE Z NORCEM KER BOŠ TUDI TI NOREC.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi