Slika je simbolična.
Topli pomladni dnevi so vrtičkarje že zvabili na vrtove. Da bodo vrtnine tudi letos uspevale v največji možni meri, je dobro upoštevati nekaj koristnih nasvetov. O vrtnih opravilih v mesecu maju smo povprašali Mišo Pušenjak.

Zaradi obilnega deževja in razmeroma nizkih temperatur v aprilu se je letos veliko vrtičkarjev odločilo, da nekoliko prestavi sajenje in zamakne opravila na vrtu.

Topli, sončni dnevi, ki nam jih je prinesel mesec maj, pa so odlična priložnost, da se začnejo dela na vrtu v polnem zamahu

Kaj je potrebno najprej postoriti na vrtu ter katere vrtnine lahko posadimo v tem času, smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak.

Kako pripraviti vrt na novo sezono?

Strokovnjakinja za vrtnarjenje in zelenjadarstvo pravi, da univerzalnega nasveta, kako najbolj pravilno pripraviti vrt na novo sezono, pravzaprav ni. Vsak ga pripravi tako, kot sam ve, da je za njegov način vrtnarjenja najbolje. Prav tako pa je priprava vrta odvisna tudi od tega, kaj želimo imeti zasajeno. 

Vendarle pa je pri pripravi vrta dobro upoštevati nekaj koristnih nasvetov. Prvi v vrsti je zagotovo ta, da zemlje ne obdelujemo in pripravljamo, kadar je premokra in se oprijema orodja oziroma če je presuha. 

»Ko je zemlja suha, ob presajanju sadik najprej zalijte jamico, po presajanju pa vedno, brez izjeme celo gredo. V nasprotnem primeru suha zemlja med vrsticami 'ukrade' vodo zalitim sadikam. To pa pomeni počasnejši razvoj, predvsem pa tudi težave s škodljivci in boleznimi že na začetku življenja,« je za Sobotainfo pojasnila Pušenjak.

Dodala je, da je vrt v večji meri dobro pripraviti že pred mesecem majem, »za vsako setev ali sajenje v maju pa nato samo plitko premešamo zgornjo plast. Gnojenje z gnojem spomladi ni primerno, lahko pa vrt pognojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili.«

Katera zelenjava se sadi v mesecu maju?

Ko je vrt dobro pripravljen, pa se seveda začne s sajenjem in presajanjem.

Tukaj je Pušenjakova poudarila, da v maju na zelenjavnem vrtu skorajda ni več ovir za setev in sajenje zelenjadnic. Delamo lahko večinoma vse, tako sadimo kot tudi sejemo različne vrtnine. 

»V bistvu lahko posadimo skoraj vse. V mesecu maju lahko sejemo korenček, peteršilj, pastinak, letne sorte solat, blitvo, rdečo peso, če ni bila posejana v aprilu, predvsem pa je to mesec sajenja in presajanja plodovk.

Prav tako lahko posadimo toploljubne stročnice, kot so leča, čičerika, dolga vigna in lima fižol. Je pa za sajenje teh čas šele v sredini maja,« je dejala.

Preberite še:

Z nekaterimi vrtninami bolje še nekoliko počakati

Kljub temu pa Pušenjakova poudarja, da je priporočljivo slediti vremenski napovedi in ne preveč hiteti. Z nekaterimi vrtninami je morda bolje začeti v začetku meseca maja, z nekaterimi pa lahko počakamo tudi do sredine ali konca meseca.

Kot je izpostavila, sama v maju zagotovo še ne bi sadila sadik radiča, špinače, morda tudi sladkega komarčka, »ker so to vrtnine, ki v dolgem dnevu rade zacvetijo pred pridelkom«.

Prav tako do konca maja ali začetka junija je, po njenem mnenju, bolje počakati s sajenjem endivije, brstičnega in listnatega ohrovta, paprike, jajčevca, paradižnika, bučk in sladkega krompirja. 

»Prehitro sajenje in v premrzlo zemljo namreč povzroča to, da sadike porumenijo, možnost je tudi, da jih bodo napadle bakterije in škodljivci.

Paprike potrebujejo veliko bolj toplo zemljo, prav tako paradižnik. Jajčevec pa je zelo občutljiv na nizke nočne temperature. Cvetovi lahko zelo hitro propadejo. Zato s sajenjem nikar ne hitite,« je izpostavila specialistka za zelenjadarstvo.

»Ni potrebno vsega opraviti v enem dnevu«

Kmetijska svetovalka dodaja, da imajo v tem mesecu še vsi zamudniki dovolj časa, da nadoknadijo vse zamujeno, hkrati pa je to čas, ko lahko poskrbimo, da si dobro posteljemo vrt za prihodnje mesece.

Vrtičkarjem svetuje predvsem to, da so potrpežljivi ter da na vrtu ne hitijo in delajo zase. 

»Mnogi imajo pred začetkom sezone vrtnarjenja občutek, da vse zamujajo. Ni potrebno vsega opraviti v enem dnevu. Vedno se zavedajte, da vrt obdelujemo zato, da smo bolj zdravi, da naredimo nekaj zase.

Z hitenjem in občutkom, da smo pozni in da je danes potrebno narediti prav vse, ker je to že narejeno pri sosedu, lahko zdravje celo močno poslabšamo, ne pa izboljšamo,« je dejala. 

Starejše novice