Slika je simbolična.
Pri nas se pojavlja težava majhnega vpisa v nekatere srednješolske programe, ki so manj popularni med devetošolci. Tako so v prihajajočem šolskem letu nekateri programi prejeli le eno samo prijavo. Kateri so torej med najmanj priljubljenimi poklici?

Vpis v srednje šole je pomemben mejnik v življenju vsakega osnovnošolca, saj odločitev o izbiri programa lahko pomembno vpliva na nadaljnjo izobrazbo in kariero.

V Sloveniji je na voljo širok nabor programov, med katerimi se dijaki odločajo, a kljub temu obstajajo programi, v katere je vpisanih zelo malo bodočih dijakov.

To težavo lahko opazimo predvsem pri programih, ki zahtevajo določeno predznanje ali so manj popularni med devetošolci. Med njimi so predvsem nekatere srednje strokovne in tehniške šole, ki se ukvarjajo z bolj specializiranimi strokami.

Preverili smo, kateri programi najbolj pritegnejo bodoče dijake in za katere programe se je letos odločilo najmanj osnovnošolcev.

Največji delež prijavljenih je v srednjem strokovnem izobraževanju

Za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto se je v roku na skupno 25.560 prvotno razpisanih mest prijavilo 22.870 kandidatov.

Ker se je na nekaterih izobraževalnih programih sprva prijavilo zelo malo kandidatov ali celo nihče, je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje na nekaterih programih obseg razpisanih mest v aprilu zmanjšalo.

Tako je trenutno na voljo 24.894 razpisanih mest, saj se je prvotno razpisan obseg mest zmanjšal za 666 mest.

V programe nižjega poklicnega izobraževanja se je prijavilo 625 kandidatov, v programe srednjega poklicnega izobraževanja 4340, od tega se jih je 212 odločilo za vajeniško obliko izobraževanja, v programe srednjega strokovnega izobraževanja 9942 in v gimnazijske programe 7963 kandidatov.

Za programe splošne gimnazije se je prijavilo 6246 kandidatov, za strokovne gimnazije pa 1717.

Posledično je največji delež prijavljenih v srednjem strokovnem izobraževanju 43,5 odstotka (lani 42,9 odstotka), sledijo gimnazijski programi s 34,8 odstotka prijavljenih (lani 35,8 odstotka), srednje poklicno izobraževanje s skoraj 18 odstotkov prijavljenih (lani 18,7 odstotka) in nižje poklicno izobraževanje z 2,7 odstotka prijavljenih kandidatov (lani 2,6 odstotka).

Kateri programi so med šolarji najbolj priljubljenimi?

Največ zanimanja je med slovenskimi šolarji za gimnazije ter programe ekonomski tehnik, frizer in zdravstvena nega. Pri teh je ta trenutek največja razlika med številom prijav in vpisnih mest za novince.

Tako se je v program zdravstvene nege na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana vpisalo 273 posameznikov, četudi program ponuja le 224 mest. Še bolj priljubljen je program ekonomski tehnik na Ekonomski šoli Ljubljana, kjer so za 84 razpisanih mest prejeli kar 135 prijav. Kar 44 prijav preveč pa so prejeli na Srednji frizerski šoli Ljubljana, kjer se je na 156 razpisanih mest za mesto frizerja prijavilo 200 bodočih dijakov.

Na drugi strani je v Mariboru med zelo priljubljenimi veterinarski tehnik na Biotehniški šoli v Mariboru, kjer se je na 84 mest vpisalo 113 posameznikov, pa tudi tehnik računalništva na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor, program frizerja na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, zdravstvene nege na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Maribor, preveč dijakov pa se je vpisalo tudi v vse mariborske gimnazije.

Zanimivo je, da je med bodočimi dijaki očitno priljubljen program avtoserviserja, saj se je na 26 razpisanih mest, ki jih razpisuje Šolski center Ptuj, prijavilo kar 52 posameznikov.

Bodoči dijaki pa se zelo zanimajo tudi za športni oddelek Gimnazije Murska Sobota, ki ima 20 preveč prijavljenih bodočih dijakov, v Pomurju pa je med najbolj priljubljenimi programi tudi ekonomski tehnik na Ekonomski šoli Murska Sobota, tehnik računalništva na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota ter gimnazijski program na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.

Šolarjev ne zanima poklic dimnikarja, tesarja in tudi mesarja

Čeprav je ponudba srednješolskih programov v Sloveniji široka, se v nekatere programe vpiše zelo malo dijakov. Težava majhnega vpisa v nekatere programe ni nova, saj se pojavlja že več let zapored.

Kakšno pa je stanje pri vpisu v srednje šole v prihajajočem šolskem letu? V slovenskih srednjih šolah je kar nekaj programov, ki so prejeli le eno samo prijavo.

Omenimo lahko Šolski center Škofja Loka in program tapetnika, ki je od 26 vpisnih mest prijel le eno prijavo. Podobno se je zgodilo na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, kjer se je tako v program dimnikarja kot tudi v program tesarja vpisal le en posameznik.

Med najmanj priljubljenimi je tudi program klepar-krovec, ki ga razpisuje Šolski center Ptuj, saj so prav tako prejeli le eno prijavo, kot tudi program pomočnik v biotehniki in oskrbi na Dvojezični srednji šoli Lendava.

Ob tem pa je potrebno omeniti še druge poklice, ki so očitno v zatonu. Med slovenskimi šolarji je tako med najmanj zanimivimi tudi poklic zidarja, tesarja, kamnoseka, kleparja, obdelovalca lesa, oblikovalca kovin, pa tudi cvetličarja in mesarja.

Komentarji (8)

Lukčev Mesec (ni preverjeno)

Žalostno ampak resnično !!!!!

Med poklici, kjer je najmanj zanimanja so vsi taki, ki jih vedno rabimo.

Se bo treba sprijazniti, da nam bodo te stvari čez nekaj let delali Azijci.

V domovih za starejše kronično primanjkuje negovalk.

Avstrija že ima dogovor z Vietnamom.

V mestu Hanoi se kandidatke že učijo nemško.

Takoj, ko bodo obvladali Nemški jezik preidejo v Avstrijo, kjer se dalje izobražujejo za negovalke.

Evropa bo demografski problem drago plačala.

Sedaj se bo izstavil račun za lagodno življenje z malo ali nič otroki.

asdasd (ni preverjeno)

za pomočnika v biotehniki in oskrbi zgolj ena prijava ! Kaj sploh to je, verjetno previsoka dodana vrednost ??

In reply to by Lukčev Mesec (ni preverjeno)

eeeee (ni preverjeno)

Cel kup poklicev ( skoraj vsi oz. vsi s srednjo šolsko izobrazbo), bi moralo biti prekvalifikacija poklica, čist kratka in enostavna, greš na en mesečni tečaj in 2 mesece prakse in postaneš npr. negovalec.
Drug problem so davki na plače.

In reply to by Lukčev Mesec (ni preverjeno)

Laud (ni preverjeno)

V domovih za ostarele kronicno primanjkuje negovalk?!!! Poslane so bile trikrat prosnje,pa so bile zavrnjene!!!

In reply to by Lukčev Mesec (ni preverjeno)

5435234 (ni preverjeno)

poanta je v tem, da grejo vsi za ekonomsko, zdravstveno ali gimnazijo in potem tam zaključijo ter so na trgu nezaposljivi v tem kar so se izšolali, na koncu vedno pristanejo v poklicih kjer sedaj ni prijav poklic zidarja, tesarja, kamnoseka, kleparja, obdelovalca lesa, oblikovalca kovin, pa tudi cvetličarja in mesarja pri lokalnem podjetniku ali avstriji.
in zakaj nizkocenovna delavec iz bosne lahko s 6 razredi osnovne šole opravlja vse te poklice zidarja, tesarja, kamnoseka, kleparja, obdelovalca lesa, oblikovalca kovin, natakarja v sloveniji, to se raje vprašajte. a naši pa rabijo poklicno šola, plač apa enak za vse. 100 posto na gradbiščih nimajo vsi ustrezne šole, delajo pa stvari ki so zelo pomembne ko pride npr. naliv dežja.

hakaoo (ni preverjeno)

Pomočnik v biotehniki in oskrbi je program nižjega poklicnega izobraževanja, ki traja dve leti in se zaključi z zaključnim izpitom.
v OŠ ima 95 % učencev povprečno oceno med 4 in 5. ki so verjetno večinoma jim podarjene, da ni problemov z nevzgojenimi in nekultiviranimi starši, ki mislijo da so njihovi sončki naravni talenti in potem mislite, da bo kdo šel v 2 letni program, če ima dobre ocene, čeprav so fake.

realnoo (ni preverjeno)

Debeli Fukjenec ne seri

In reply to by hakaoo (ni preverjeno)

Hazariii (ni preverjeno)

V toj hudo bolanoj državici šmrklavci brez kakih življenskih izkušenj želijo več pri tridesetih lejtaj se rivati v politiko ker vidijo da tam se da najbole enostavno krasti pa nej iti v zapor pa nič delati samo dobro lagati pa nategovati narod,že tak daleč smo prišli ka mladina nešče delat ampak samo gobcat !

Starejše novice