V oddaji Dora – nedeljski pogovori na TV IDEA z Marjanom Doro je bil tokratni gost raziskovalec in profesor na ljubljanski Fakulteti za farmacijo Borut Štrukelj.

Raziskovalec in profesor na ljubljanski Fakulteti za farmacijo Borut Štrukelj se je rodil v Ljubljani, otroštvo pa preživel na Primorskem. Brezskrbno najstništvo v Kopru pa je presekala tragedija, ko je nenadno umrla mati. Po selitvi nazaj v Ljubljano, se je vpisal na Fakulteto za farmacijo. 

Štruklja je vedno zanimala kemija naravnih spojin, doma je v kleti imel celo domač laboratorij, kjer je med eksperimentiranjem tudi kdaj »počilo«. Učinek zdravilnih rastlin pa je preizkušal tudi na sebi.

Valvasor kot inspiracija

Ideje za raziskovanje je dobil med drugim tudi v Valvasorjevih opisih čarovnic in njihovih praks. Naletel je na zapis, da so te uporabljale volčjo češnjo v mazilih. Gre za zelo strupeno rastlino in zadal si je cilj, da iz rastline izolira strup. 

Sicer je izoliral atropin, vendar se je zaradi slabe tehtnice zmotil pri tehtanju. Po zaužitju so se mu sprva povečale oči, nato pa je doživel halucinacije

Zdravilne rastline se ne uporabljajo pogosto 

Opaža, da so zdravilne rastline v farmaciji še vedno zelo podcenjene in neizkoriščene, saj je večina zdravil in njihovih sestavin še vedno kemičnega izvora.

V zadnjem času so na pohodu že biološka zdravila, vendar predstavljajo v določenih zdravljenjih še vedno le okrog 30 odstotkov zdravil. Toda Štrukelj opozarja, da biološka zdravila niso tako nedolžna, saj imajo lahko resne stranske učinke kot kemična zdravila

»Zdravilo, ki nima neželenega učinka, nima tudi glavnega učinka,« razloži Štrukelj. 

Razlika med biološkimi in kemičnimi zdravili

Biološka zdravila so tarčna, kar pomeni da najdejo rakavo celico v telesu, se vežejo nanjo in pomagajo telesu, da jo uniči. Pri kemoterapijah pa spojina tega ne loči in ne ve, kaj je rakava celica in uniči vse hitro deleče se celice.  

Farmacija je posel 

Čeprav je sam zaprisežen farmacevt, pa vseeno poudarja, da farmacevtska industrija ni dobrodelna ustanova.

»Farmacevtska industrija so korporacije, katerim je bistveno, da se njihovo zdravilo trži,« poudari nič kaj romantično. 

Da bi se korporacije zaščitile pred tožbami, priložijo navodila, kjer so našteti vsi možni stranski učinki. Farmacevtska podjetja se v groben delijo na inovatorje, ki raziskujejo in patentirajo nova zdravila in generike, ki kopirajo že obstoječa zdravila. Razvoj novih zdravil lahko stane tudi eno do dve milijardi evrov

Doživel je fizični napad teoretikov zarot 

Sam se s svojo ekipo študentov in sodelavcev na fakulteti ukvarja z biološkimi zdravili in cepivi. Med vrhuncem covid krize so dajali izjave v medijih, zaradi česar so bili deležni kritik in podtikanj, med drugim tudi da so bili podkupljeni s strani lobijev.

Sam tega ne razume, saj je tudi sam obsojal nekatere stroge ukrepe in je bil proti obveznemu cepljenju.  

Kljub temu sta ga decembra 2021 ponoči napadla dva »anticepilca«. Sprva sta nanj kričala, da je morilec, nato pa sta ga tudi fizično napadla. Po tem napadu se je odločil, da ne bo več javno nastopal.   

»Teorije zarote rastejo z rastjo dostopa do informacij, ki jih ne razumeš,« je jasen.

Naklonjen alternativnim oblikam zdravljenja

Kot del katedre na Fakulteti za farmacijo se ukvarja z alternativnimi oblikami zdravljenja, predvsem z konopljo in njeno učinkovino CBD.

Štrukelj zagovarja uporabo konoplje v medicinske namene, predvsem pri rakastih bolnikih, ne zagovarja pa rekreativne uporabe, torej omamljanja. Konoplja sama sicer ne zdravi bolezni, ampak lajša bolečine in spodbuja apetit. 

»Zdravih ljudi ni, so samo slabo pregledani,« sicer zaključi s šalo. 

Starejše novice