FOTO: Ignac kupil grad - zdaj ga, korak za korakom, prenavlja: Sem si želel, da bi ga imel, zdaj ga pa imam

Ignac Janžekovič je graščak v 21. stoletju. Nakup gradu Ristovec je bila želja, ki je v Ignacu tlela že od otroštva. Pripoveduje, kako se je v šolo sprehajal mimo gradu, njegova domačija je le nekaj sto metrov oddaljena. Že takrat je sanjaril, da bo grad nekoč njegov. 

Grad se sicer prvič omenja že v 15. stoletju. Je enonadstropna stavba s tlorisom v obliki črke L. Prvič je omenjen kot dvor, ki ga je obdajal ribnik. Danes ga voda več ne obdaja, a mnogi ga še poznajo pod imenom Vodni grad. 

Grad se je skozi stoletja dograjeval, menjala se mu je tudi funkcionalnost. Tako ga je plemstvo, natančneje družina Leslie, najverjetneje uporabljala kot lovski dvorec, kasneje pa je nudil prostor tudi Ptujčanom in Ptujčankam, saj so bila v gradu urejena stanovanja. 

Tako so mogočni zidovi gradu pisali marsikatero zgodbo, a mogočna stavba je s strani domačinov še spregledana. Prav to poskuša Ignac Janžekovič spremeniti. 

Ob prihodu do gradu nas najprej pozdravijo mački. Ignac zanje skrbi, a ne sam. Pomagajo mu otroci iz soseske. Otroci mucke pocrkljajo, jih tudi nahranijo, vse to pa vestno zapisujejo v dnevnik, ki jih čaka na mizi pred vhodom v grad. Tako Ignacu puščajo sporočilca in obvestila glede muck, ki so toliko kot njegove tudi njihove. 

In prav to je bistvo gradu Ristovec. Biti del okolja, pritegniti domačine, da kdaj posedajo pod mogočnimi drevesi ob gradu - v ta namen je postavil tudi klopi. 

Ignac Janžekovič je biolog, kemik, strokovni sodelavec na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Je del univerzitetnega botaničnega vrta, ki ga je pomagal celo vzpostaviti. Z njim diha vse od začetka. 

Tako pred gradom pogled pritegnejo gredice in vrt. Ta ni le odlično igrišče za grajske mucke, vrt je prava zakladnica rastlin. Na mestu, kjer je danes Ignacev vrt, je bilo nekdaj gospodarsko poslopje, konjski hlevi. Ti so bili pred približno dvajsetimi leti podrti.

Za vsak delček gradu in okolice ima strokovnjak za rastline idejo - le malo stran od vrta bi postavil hiške za ekološko tržnico. Take na Ptuju še nimamo. To idejo je občina podprla, Janžekovič je pa grad na dražbi kupil v času mandata Nuške Gajšek. Pravi, da je za priložnost, za to, da je videla potencial gradu, hvaležen. 

»Ko sem bil star sedem let, sem hodil po bližnjici čez to dvorišče, sem šel dol s ceste pa čez jarek noter pa tu ven. Drugi sošolci pa so hodili okrog. Tako sem jaz ta grad prvič videl pri sedmih letih. Sem si želel, da bi ga imel, zdaj ga pa imam,« pove, kako so se mu uresničile sanje. 

Posebna strast so zdravilne rastline 

Vrt je začel urejati takoj, ko je odkupil grad. Začel je nabirati zdravilne rastline, tudi strupene, pa aromatične in rastline za zdravila za potrebe farmacevtske industrije. To je njegovo področje dela na magistrskem študiju. 

Po vrtu se ne sprehodimo, saj nima potk. Kakšen je sistem sajenja? »Sem pa tja, po občutku,« pravi. 

To ni vrt, kot ste ga vajeni. Ne le, da je brez potk, iz tal prosto raste plevel. To je čisto nalašč. Plevel pusti zaradi suše, da je zemlja pokrita in izhlapi manj vode.

Vrt zato najbrž nikoli ne bo dokončan. Grad je življenjsko delo Ignaca, k temu pa pritiče tudi vrt. Na sredi bo morda kdaj stala kakšna fontana, ki bo obenem zalivala, ali pa skulptura Adama in Eve, ki bi dajala vtis, da ste prišli v rajski vrt. 

Različnih rastlin, ki rastejo ob gradu Ristovec ni več mogoče prešteti. Med zanimivejšimi je bezeg, ki ima vijolične plodove. Ti so debeli, primerni za sokove, marmelade. 

Se še spomnite katalp na ptujski tržnici? Teh tam več ni, a Janžekovič ima sedem katalp, mladiče velikih katalp, ki so rasle na tržnici. Namen ima posaditi tudi sadno drevje, stare sorte, pa tudi kakšne novejše. 

»Te hruške, jablane bi bile nasajane tukaj okrog na nabrežini, ko greš proti jarku na suhem in bi bile, da bi ljudje jih videli, pokušali in bi si lahko vsaki tudi utrgal,« razlaga za Ptujinfo. 

Grad za sprostitev, druženje in izobraževanje

A zakaj kupiti grad? Vodilo Ignaca je preprosto. Grad vrniti Ptujčanom in Ptujčankam. Ga urediti, zasaditi, urediti knjižnico in prostore za druženje. Grad ne bi bil le njegov - prostor bi delil z vsakim, ki bi ga želel videti. 

Pomemben pa je tudi izobraževalni namen gradu. Otroci, mladostniki, študenti pa tudi odrasli bi spoznavali različne rastline, sorte ali bi se le zatekli v zeleno oazo nedaleč od mestnega jedra. 

Tako je na svojem gradu že gostil otroke iz osnovnih šol, ki so med naravoslovnim dnevom spoznavali skrivnosti Ristovca. Letos je tako naravoslovni dan na Ristovcu organizirala Osnovna šola Olge Meglič, otroci pa so naposled lahko spoznali enega izmed skritih biserov Ptuja. 

Namen je, da bi grad obiskovali tudi študenti, ki bi lahko med debelimi zidovi tudi bivali. Bivanje bi bilo organizirano kot simbioza - bivali bi brez stroškov, jedli bi pridelke iz Ristovca in kmetije Ignaca Janžekoviča, v zameno pa bi s košnjo ali podobnimi deli pomagali na gradu. 

»Bi si jaz tudi želel, da bi tudi mladi sem hodili«

Najbrž se vam že dozdeva, da je bistvo gradu in graščaka 21. stoletja okolju ponuditi prijeten prostor. Enkrat bo v gradu urejena tudi knjižnica in čajnica, če mu bo le uspelo. 

Urejene bi imel prostore za učenje, pisanje domače naloge ali le sedenje v miru. 

»Želel bi, da bi ta dvorec postal raziskovalno, izobraževalno, kulturno in umetniško središče v malem obsegu,« pravi. 

Notranjost pa raj za ljubitelje zbirateljstva

Janžekovič trenutno ureja in čisti prostore Ristovca. Prostore bo uredil tako, da bo osrednji del gradu stopnišče, ki v nadstropje poteka po dveh straneh. 

Posebnost gradu je še prostor za 'zelhanje' mesa, pa krušna peč, ki se nadaljuje v kamin. 

Zanimivo je še podstrešje. Ste že kdaj obiskali mali grad na Ptuju? Gre za prostore ptujske knjižnice, ki imajo izjemno oblikovan strop. Podoben občutek da podstrešje Ristovca. Tukaj si želi urediti prostor, kjer bi lahko razstavljal kateri izmed ptujskih umetnikov. 

Med sprehodom po notranjosti gradu pa opazimo knjige, umetniška dela pa celo ... krokodiljo lobanjo! Od restavriranega kavča, do herbarija, pa nagačene živali - nenavsezadnje je šlo za lovski dvorec - vse to je moč opaziti med debelimi zidovi Ristovca.