Dobro je znano, da skrb za rastline pozitivno vpliva na človeško psiho, rastline pa obogatijo zunanji prostor s svojim videzom in vonjem. Poleg tega se vse več ljudi odloča za gojenje užitnih in začimbnih rastlin, saj želijo imeti sveže plodove vedno pri roki.
To je tudi način varčevanja, zato na terasah stanovanj pogosto vidimo lončke s češnjevimi paradižniki ali posodice z baziliko in origanom. Vrtovi na dvoriščih so pogosto namenjeni tudi zasaditvi dreves, kot so jablane, ali grmičevja z jagodičjem, kot so maline in robide.
Ne glede na to, za kakšen vrt se odločite – velik ali majhen, z okrasnimi ali užitnimi rastlinami – vam bo nekaj praktičnih nasvetov pomagalo, da bo vaš vrt videti urejeno in zasijal v vsej svoji lepoti.
Skrivnosti negovane trate
Okras vsakega dvorišča in osnova vsakega vrta je lepo urejena trata. Da bo videti negovano in urejeno, vam lahko pomagajo naslednji nasveti. Trato je najbolje kositi čim pogosteje, vendar po malem.
Na ta način boste izboljšali gostoto trave, preprečili rast plevela in poskrbeli, da bo trata videti zdrava. Spomladi, zaradi večje količine padavin, trata hitreje raste, zato jo je najbolje kositi vsakih pet dni.
Poleti pa je dovolj, da trato kosite enkrat tedensko, v primeru tropskih vročin brez padavin pa celo enkrat na deset dni. Daljša stebla trave bodo zaščitila zemljo pred pregrevanjem.
Če nimate časa za redno vzdrževanje trate in se odločite najeti vrtnarje, ti za urejanje trate do 1000 kvadratnih metrov običajno zaračunajo od en do dva evra na kvadratni meter.
Pri košnji je treba biti pozoren tudi na dolžino trave. Najbolje je upoštevati pravilo ene tretjine, kar pomeni, da se trava pokosi za tretjino svoje trenutne višine, dve tretjini pa ostaneta. Na primer, če je trava dolga približno deset centimetrov, jo pokosite za tri centimetre, da ostane sedem.
Čas košnje je prav tako zelo pomemben. Travo je najbolje kositi zgodaj zjutraj, med 8. in 10. uro, ali zvečer, okoli 18. do 19. ure. Pred košnjo je priporočljivo s kosilnico narediti krog okoli vrta in trate, da si označite meje in se izognete rožnim grmom ali drugim rastlinam.
Kako pravilno zalivati rastline
Da bi zelene površine ostale zdrave in da bi vaše rastline pravilno rasle in se razvijale, potrebujejo zadostno količino vode. Vendar pa obstaja nekaj pravil tudi glede zalivanja rastlin.
Zalivanja rastlin nikoli ne izvajajte v največji vročini in ob močnem sončnem sevanju, temveč takrat, ko je temperatura tal nižja. Najboljši čas za zalivanje so zgodnje jutranje ure ali pozno zvečer, ko sonce zaide.
Veliko pogosteje se zgodi, da so rastline preveč zalite, kot pa da so presuhe. Pred naslednjim zalivanjem je treba počakati, da se zemlja ali substrat v lončku popolnoma izsuši.
V nasprotnem primeru bo zemlja premočena, zaradi prekomerne vlage pa se lahko pojavijo glivične bolezni. Pri rastlinah na terasi je najbolje uporabljati lončke z drenažnimi luknjami in podstavki, da lahko odvečna voda odteče.
Pri zalivanju pazite, da ne zmočite listov rastlin.
Osnovni koraki za urejeno živo mejo
Živa meja je ekološki način, kako zagotoviti zasebnost, izboljšati mikroklimo na dvorišču, zmanjšati vročino poleti in ustvariti zaščito pred vetrom. Za oblikovanje žive meje se najpogosteje uporabljajo tise, fotinije in lovorikovec. Vendar bi živa meja izpolnila svojo vlogo, jo je treba redno zalivati in obrezovati.
Živo mejo je najbolje obrezovati jeseni in/ali spomladi, ko so temperaturni pogoji ugodni za okrevanje obrezanih delov. Pomembno je, da je ne obrežete prehitro, saj bi s tem odstranili mlade zelene poganjke.
Izkušeni vrtnarji poskrbijo, da je živa meja širša pri dnu kot na vrhu, kar pomeni, da je širina spodnjega dela za vsaj deset odstotkov večja od zgornjega. Tako bodo spodnje veje prejele več svetlobe.
Pogostost obrezovanja oziroma to, ali bo živa meja obrezana enkrat ali dvakrat na leto, je odvisna od vrste žive meje. Listopadne žive meje zahtevajo pogostejše obrezovanje kot zimzelene.
Če ima živa meja široke in mesnate liste, lahko uporabite vrtne škarje, pri živi meji z drobnimi listi pa je najboljše uporabiti trimer.