Pobuda po meri lastnih težav: Mijič bi podjetjem olajšal plačevanje davka, je lagal tudi o izobrazbi?

Poslanec stranke Resnica Boris Mijič se po hudih očitkih, povezanih s poslovanjem njegovega gradbenega podjetja, sooča z novimi vprašanji.

Tokrat so pod drobnogledom navedbe o njegovi izobrazbi.

Kot poroča portal Necenzurirano, je Mijič pred volitvami navajal, da ima sedmo stopnjo izobrazbe in naziv diplomiranega inženirja gradbeništva.

Po izvolitvi v državni zbor naj bi v življenjepisu navedel, da je izobraževanje končal na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Fakulteta naj bi navedbe zanikala

Portal Necenzurirano je podatke preveril pri fakulteti.

»Gospod Boris Mijič pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ni evidentiran kot diplomant,« so za Necenzurirano odgovorili na fakulteti.

Na domnevne nepravilnosti naj bi novinarje opozorili nekdanji zaposleni v gradbenem podjetju Progros, ki ga je Mijič pred vstopom v politiko vodil skoraj tri leta.

Ti naj bi po poročanju Necenzurirano trdili, da Mijič pri delu ni obvladal niti nekaterih osnov gradbene stroke in da so mu morali sodelavci pomagati pri pripravi ter izvedbi projektov.

V državni zbor izvoljen v Gornji Radgoni

Mijič je bil na državnozborskih volitvah izvoljen v volilnem okraju Gornja Radgona, kjer je kandidiral na listi stranke Resnica.

Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 odstotka glasov v volilnem okraju.

Že takoj po njegovi izvolitvi smo na Sobotainfo poročali o poslovnem ozadju podjetja Progros, ki ga je Mijič vodil pred vstopom v državni zbor.

Podjetje je imelo blokiran bančni račun, slabo bonitetno oceno, v času predvolilne kampanje pa je bilo evidentirano tudi kot neplačnik davkov in prispevkov ter kot nepredlagatelj obračunov davčnega odtegljaja.

Več deset tisoč evrov dolga do države

Pozneje so v javnost prišli še precej hujši očitki. Po poročanju portala Necenzurirano naj bi imelo podjetje Progros med 30 in 50 tisoč evri neporavnanih davčnih obveznosti do države.

Podjetje je bilo od avgusta 2025 uvrščeno na seznam davčnih dolžnikov finančne uprave, zaradi pravnomočno ugotovljenih kršitev pa tudi na seznam delodajalcev, ki ne smejo zaposlovati tujcev.

Delavci so zatrjevali, da niso prejeli vseh plač, prispevkov in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Eden od nekdanjih zaposlenih naj bi med čakanjem na poplačilo tudi umrl.

Očitki o spornih odpovedih in ponarejeni dokumentaciji

Poleg neplačanih obveznosti so se pojavili tudi očitki glede načina prenehanja delovnih razmerij.

Delavska svetovalnica in nekdanji zaposleni so izpostavili primere domnevno spornih odpovedi, pri enem od delavcev pa naj bi obstajal celo sum ponareditve listin.

Po navedbah Delavske svetovalnice naj bi bil delavec zaradi domnevno ponarejene odpovedi prikrajšan za pravice, ki bi mu sicer pripadale ob prenehanju zaposlitve.

Napovedana je bila tudi kazenska ovadba. Mijič je očitke zavračal oziroma pojasnjeval, da je šlo pri nekaterih dokumentih za administrativne napake.

Zaradi razkritij so se pojavili tudi pozivi k njegovemu odstopu s poslanske funkcije. V Levici so poudarili, da se po njihovem mnenju okoliščine niso spremenile, čeprav je predsednik Resnice Zoran Stevanović pomagal pri poplačilu dela terjatev delavcev.

Obljubil poplačilo do konca leta

Mijič je po več tednih očitkov stopil pred kamere in se opravičil nekdanjim zaposlenim. Pojasnil je, da se je podjetje znašlo v finančnih težavah predvsem zaradi neplačanih računov naročnikov in dolgotrajnih sodnih postopkov.

Napovedal je, da bo do konca leta 2026 poravnal vse obveznosti »do zadnjega centa«.

Hkrati je napovedal sodelovanje pri spremembah zakonodaje, s katerimi bi podjetnike bolje zaščitili pred neplačniki.

Pozneje se je oglasil še poročni fotograf Uroš Rosič, ki je trdil, da mu Mijič ni plačal približno tisoč evrov za sedem poročnih albumov. Mijič je navedbe zavrnil in pojasnil, da dela zneska ni poravnal, ker storitev po njegovem mnenju ni bila opravljena v skladu z dogovorom.

Pobuda neposredno povezana z njegovimi težavami

Mijič je napovedano pobudo nekaj dni pozneje tudi vložil.

Na vlado je 9. julija naslovil pisno poslansko vprašanje o dvigu praga za obračun davka na dodano vrednost po plačani realizaciji, zaščiti likvidnosti podjetij in vplivu dolgotrajnih pravnih postopkov.

Poslansko vprašanje je mogoče neposredno povezati z njegovimi pojasnili o razlogih za finančne težave Progrosa.

Mijič namreč trdi, da so podjetje v težave spravili naročniki, ki niso plačali opravljenih del, medtem ko je moral Progros državi poravnati davek na dodano vrednost tudi od neplačanih računov.

V poslanskem vprašanju je zapisal, da morajo podjetniki davek plačati po opravljeni dobavi oziroma izdaji računa, ne glede na to, ali so plačilo že prejeli.

»Podjetniki so tako potisnjeni v vlogo brezobrestnih kreditodajalcev države, ki z osebnim premoženjem jamčijo za neučinkovitost pravnega reda in neplačilno disciplino na trgu,« je navedel.

Kdo mora nositi posledice poslovnih težav?

Pobuda odpira vprašanje zaščite podjetij, ki zaradi neplačnikov ostanejo brez denarja za tekoče poslovanje. Toda v Mijičevem primeru se hkrati zastavlja tudi vprašanje odgovornosti delodajalca do zaposlenih in države.

Očitki namreč ne govorijo le o neplačanih računih poslovnih partnerjev, temveč tudi o neizplačanih obveznostih delavcem, neplačanih davkih in prispevkih ter domnevno spornih odpovedih.

Mijič v poslanskem vprašanju poudarja, da lahko vnaprejšnje plačevanje davka na dodano vrednost ogrozi sredstva, namenjena plačam zaposlenih.

Prav zato njegova pobuda dobiva dodatno politično težo, saj jo vlaga kot poslanec, katerega podjetje se samo sooča z očitki, da delavcem ni izplačalo vseh pripadajočih obveznosti.

Predlaga prag pri milijonu evrov

Vlado je vprašal, ali ministrstvo za finance načrtuje dvig zakonskega praga za vključitev v sistem obračuna davka po plačani realizaciji, denimo na milijon evrov ali več.

Zanimalo ga je tudi, kako vlada ocenjuje skupni vpliv počasnega reševanja gospodarskih sporov in takojšnjega plačevanja davka na podjetja ter njihove zaposlene.

Vprašal je še, ali država pripravlja možnost avtomatičnega odloga ali oprostitve plačila davka za račune, ki so že v uradni izterjavi ali so predmet sodnega postopka.

Od vlade je zahteval ločen odgovor na vsako od štirih vprašanj.