Alarmantne razmere ob Muri: Trije vodotoki presahnili, še ena stvar se je zgodila prvič po 23 letih

Vodotoki v Pomurju ob koncu avgusta beležijo izrazito nizko vodnatost, razmere pa se slabšajo tudi pod površjem.

Agencija za okolje je za Sobotainfo pojasnila, da je vodnatost pomurskih rek trenutno mala in celo manjša od običajne za ta letni čas.

Še posebej izstopa reka Mura, kjer so avgusta manjše pretoke od letošnjih zabeležili le še pred 23 leti.

Mura tako nizka le še leta 2003

Večina rek v Pomurju ima trenutno pretok med petim in 25. percentilom. To pomeni, da je bilo v rečnih strugah med 75 in 95 odstotki časa več vode, kot je bilo 27. avgusta letos.

»Izjema je Mura, ki ima izrazito mali pretok, manjše pretoke smo avgusta zabeležili le leta 2003,« so pojasnili na agenciji za okolje.

Povprečni 30-dnevni pretok Mure je trenutno celo manjši od najmanjših pretokov v enakem obdobju v primerjalnem obdobju med letoma 1991 in 2020. Letošnji avgust se tako v Pomurju uvršča med manj vodnate, čeprav so bile posamezne reke v preteklosti še bolj suhe.

Manj vode tudi v Ščavnici, Ledavi in Veliki Krki

Pretoki pomurskih rek so letos med najmanjšimi v dolgoletnem obdobju opazovanj. Na vseh vodomernih postajah, kjer spremljajo vodnatost rek, so sicer avgusta manjše pretoke kot letos izmerili leta 2003.

Na Ščavnici so bili avgustovski pretoki manjši še v letih 2013, 2007, 2002, 2000 in 1993, na Ledavi v letih 2012, 2000 in 1993, na Veliki Krki pa prav tako leta 1993.

Trije vodotoki že presahnili

Nekateri manjši vodotoki v Pomurju so medtem že povsem presahnili. Gre za Kučnico, Martjanski potok in Kobiljski potok. Na agenciji ob tem pojasnjujejo, da gre za manjše reke oziroma potoke, ki običajno presahnejo tudi v poletnih mesecih.

Nizki pretoki pa niso težava zgolj z vidika količine vode. V kombinaciji z visokimi temperaturami pomenijo neugodne razmere tudi za ribe in druge vodne organizme.

Z višanjem temperature vode se namreč zmanjšuje količina raztopljenega kisika, medtem ko se zaradi hitrejše presnove potrebe organizmov po kisiku povečujejo. Ob nizkih pretokih se zmanjša tudi njihov življenjski prostor, zato se ribe in drugi organizmi pogosto zbirajo v globljih delih strug in tolmunih.

Tam lahko zaradi večje gostote živali in slabšega mešanja vode še hitreje pride do pomanjkanja kisika.

»Takšne razmere lahko povzročijo pogin temperaturno občutljivih vrst ter spremenijo sestavo vodnih združb, kar poruši ekološko ravnovesje vodotoka,« opozarjajo na agenciji.

Posledice se lahko prenesejo tudi na obrežne ekosisteme ter prizadenejo dvoživke, ptice in druge živali, ki so odvisne od vode.

Podzemne vode se znižujejo že od pomladi

Še bolj skrb vzbujajoče je stanje podzemnih voda. Od začetka julija so v aluvialnih vodonosnikih Pomurja spremljali zmerno sušne razmere, med 20. in 26. avgustom pa se je stanje poslabšalo do zelo sušnega.

Gladine podzemne vode se po podatkih agencije znižujejo že vse od pomladi.

»Na večini merilnih mest trenutno spremljamo izjemno nizke gladine,« so poudarili.

Na posameznih merilnih mestih, predvsem na območjih pod vplivom reke Mure, so se gladine že približale oziroma presegle minimalne vrednosti iz referenčnega obdobja.

V štirih občinah že poziv k omejitvi odvzemov vode

Zaradi razmer je ukrepala tudi direkcija za vode. Ta je 26. avgusta pozvala k omejitvi odvzemov podzemne vode v Pomurju.

Imetnike vodnih dovoljenj na območju občin Tišina, Murska Sobota, Beltinci in Radenci je pozvala, naj odvzeme podzemne vode zmanjšajo na nujno potreben obseg.

Kaj se bo zgodilo, če bo suh tudi september?

Če se bo sušno obdobje nadaljevalo tudi septembra, bodo pretoki rek po ocenah agencije še naprej počasi upadali. Bistvenega zmanjšanja vodnatosti rek za zdaj sicer ne pričakujejo.

Večja nevarnost obstaja pri podzemnih vodah. Ob nadaljnjem pomanjkanju padavin in nadaljnjem upadanju pretoka Mure se bodo gladine podzemne vode postopoma še zniževale.

To bi lahko pomenilo preseganje dosedanjih minimalnih gladin na posameznih merilnih mestih ter še večji pritisk na vodne vire.

Najbolj na udaru območja ob Muri

Najbolj izpostavljena so območja, kjer so gladine podzemne vode že zdaj zelo nizke. Gre predvsem za območje pod vplivom reke Mure ter osrednje dele Murskega, Prekmurskega in Apaškega polja.

Na teh območjih je napajanje podzemne vode v veliki meri odvisno od padavin, za izboljšanje razmer bi bilo potrebnih precej vode.

Po ocenah agencije bi za izhod iz trenutnih sušnih razmer vodonosniki Pomurja potrebovali približno 50 milimetrov napajanja podzemne vode.

Za vrnitev v običajne razmere pa bi bilo potrebnih približno 100 milimetrov.