Klopi ostajajo aktivni vse do zime. Bojan Madjar iz Pomurskih lekarn pojasnjuje, kako se zaščititi, pravilno odstraniti klopa in prepoznati znake okužbe.
V tokratni oddaji Minute za zdravje na televiziji IDEA je Bojan Madjar, mag. farm. spec., iz Pomurskih lekarn spregovoril o nevarnosti klopov ob koncu poletja in v jesenskih mesecih, boleznih, ki jih prenašajo, možnostih zaščite ter pravilnem ravnanju, če na telesu odkrijemo klopa.
Opozoril je, da nevarnost z zaključkom poletja še zdaleč ne mine, saj so klopi lahko aktivni praktično vse do zime oziroma dokler temperature ne padejo pod približno štiri stopinje Celzija.
Klopi niso le v gozdu in ostajajo aktivni tudi jeseni
Na klope najpogosteje pomislimo spomladi, vendar se njihova aktivnost nadaljuje tudi konec avgusta ter septembra in oktobra. Srečamo jih lahko v gozdovih, grmičevju, visoki travi in podrasti, pa tudi na sprehodu, med tekom, v mestnem parku, na domačem vrtu ali v sadovnjaku.
»Klopi so drugače lahko aktivni praktično tam do zime, ko temperature padejo, recimo, pod štiri stopinje Celzija,« pravi Madjar.
Med najbolj znanimi boleznimi, ki jih prenašajo, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Borelioza je bakterijska okužba, ki jo zdravimo z antibiotiki, pri čemer je pomembno, da zdravljenje začnemo čim prej. Cepiva proti njej ni.
Pri klopnem meningoencefalitisu pa je ravno obratno – gre za virusno okužbo, proti kateri se lahko zaščitimo s cepljenjem, nimamo pa zdravila, ki bi neposredno delovalo na virus.
Dolga oblačila, repelenti in temeljit pregled po vrnitvi domov
Pri odhodu v naravo Madjar priporoča dolge rokave in dolge hlačnice ter oblačila svetlejših barv, saj na njih klopa hitreje opazimo. Izpostavljene dele kože lahko dodatno zaščitimo z repelenti.
Po vrnitvi domov je priporočljivo oblačila pregledati oziroma oprati ter se stuširati in temeljito pregledati. Posebno pozornost je treba nameniti predelom, kjer se klopi najraje pritrdijo – za koleni, v dimljah, okoli popka, pod pazduhami, na notranji strani zapestij, za ušesi, na vratu in lasišču.
Če klopa kljub zaščiti najdemo prisesanega na kožo, ga moramo odstraniti čim prej. Najprimernejša je pinceta, še posebej takšna, ki je namenjena odstranjevanju klopov.
Klopa primemo čim bližje koži in ga z odločnim, vendar ne preveč sunkovitim potegom povlečemo navpično navzven. Vrtenje klopa ni potrebno.
»Pomembno je, da ga primemo čim bliže koži, da potem, ko ga izpulimo, izpulimo celotno žival, da ne ostane določen del v sami koži,« je pojasnil Madjar.
Po odstranitvi spremljajte mesto vboda in svoje počutje
Po odstranitvi klopa si je treba umiti roke, očistiti oziroma razkužiti mesto vboda ter ga spremljati še več tednov. Pri boreliozi se lahko čez nekaj dni pojavi značilna rdečina, ki se postopoma širi in lahko doseže premer pet centimetrov ali več. Takšen znak je razlog za obisk zdravnika.
Pri klopnem meningoencefalitisu sprememb na koži praviloma ni. Po nekaj dneh ali tednu oziroma dveh se lahko pojavijo simptomi, podobni virozi, kot so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in splošno slabo počutje.
Pri težjem poteku se lahko pojavijo visoka vročina, hud glavobol, bruhanje in celo motnje zavesti, ko je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
»V naslednjih dneh, tudi teden, dva ali tri, je dobro, da mesto opazujemo. Opazujemo tudi sebe in morebitne simptome oziroma znake, ki bi lahko nakazovali na okužbo, da lahko pravočasno odreagiramo in gremo do zdravnika,« še svetuje Madjar.
V Pomurskih lekarnah lahko obiskovalcem svetujejo tudi pri izbiri ustreznega repelenta, saj vsi izdelki niso učinkoviti proti klopom. Madjar je izpostavil predvsem sredstva z učinkovinama DEET ali ikaridin ter opozoril na pravilno uporabo, zlasti pri otrocih.
Če uporabljamo tudi zaščito pred soncem, najprej nanesemo sredstvo za zaščito pred soncem in šele nato repelent. Pri daljšem zadrževanju v naravi je nanos repelenta treba tudi ponoviti.
