Predstavili so program 21. mednarodnega festivala sodobnega plesa Front@, ki bo med 25. in 29. avgustom mesto znova spremenil v stičišče sodobnega plesa, novega cirkusa, fotografije, glasbe in razmisleka o položaju umetnikov.
Organizatorji so danes predstavili letošnjo, že 21. izdajo mednarodnega festivala sodobnega plesa Front@. Festival, ki že več kot dve desetletji v Mursko Soboto pripelje domače in mednarodne ustvarjalce, bo letos ponudil izrazito raznolik program ter sodobni ples približal občinstvu na različnih prizoriščih po mestu.
Letošnja Front@ bo povezala umetnike iz Grčije, Velike Britanije, Francije, Portugalske, Španije, Italije in Slovenije, dogajanje pa ne bo omejeno zgolj na klasične gledališke odre.
Festival bo posegel na Slovensko ulico, grajsko ploščad, v Galerijo Murska Sobota, Gledališče Park in Dvorano Duše Škof, del programa pa bo namenoma izveden tudi pred Domom starejših.
Prav raznolikost in dostopnost sta med osrednjimi poudarki letošnje izdaje.
Farič: Festival ni hobi, ampak rezultat večletnega dela
Umetniški vodja festivala Matjaž Farič je ob predstavitvi programa posebej poudaril pomen festivala za dostopnost vrhunske sodobnoplesne produkcije zunaj največjih kulturnih središč.
Front@ po njegovih besedah sodobni ples že vrsto let prinaša na obrobje države in s tem omogoča, da kakovostno mednarodno produkcijo spremlja tudi občinstvo severovzhodne Slovenije ter obiskovalci iz sosednje Avstrije, Madžarske in Hrvaške.
Ob tem se je odzval tudi na razprave o položaju kulture in umetnosti ter na predstave, da je mogoče tovrstno ustvarjanje obravnavati kot prostočasno dejavnost.
Farič je jasno poudaril, da festival Front@ ni in ne more biti hobi. Za njegovim nastankom so strokovno delo, izobrazba in dolgoletne izkušnje sodelujočih, mednarodna poznanstva, priprava zahtevnih prijav na razpise, zagotavljanje finančne konstrukcije ter odgovornost do javnih sredstev, občinstva in nastopajočih.
Kot je pojasnil, se priprave na tako velik mednarodni festival ne začnejo nekaj tednov pred dogodkom. Program, ustvarjalce, finančne načrte in reference je treba pripravljati veliko prej, nato sledijo postopki strokovnega ocenjevanja, usklajevanja financiranja in pogodb ter poročanja.
Murska Sobota kot prostor srečevanja
Front@ je po Faričevih besedah predvsem prostor srečevanja - umetnikov, občinstva, različnih kulturnih organizacij in javnih zavodov. Festival takšnega obsega zato ne more nastajati zgolj znotraj ene organizacije, temveč temelji na povezovanju različnih institucij, njihovih znanj, prostorov in infrastrukture.
Na novinarski konferenci so tako sodelovali tudi predstavniki organizacij, ki festivalu že vrsto let pomagajo pri njegovem nastajanju.
Polonca Györek je poudarila dolgoletno sodelovanje Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota s festivalom Front@. Festival po njenem pomembno bogati kulturno ponudbo mesta ter odpira prostor vrhunski sodobni umetnosti in mednarodnemu povezovanju. Med ključnimi prizorišči bosta tudi letos Gledališče Park in Dvorana Duše Škof v soboškem gradu.
Front@ je po njenih besedah pripomogla k temu, da je Murska Sobota postala pomembno stičišče sodobnega plesa in mednarodnega kulturnega dogajanja.
Na dolgoletno sodelovanje je opozorila tudi Maja Lačen Škrbič iz MIKK. Leto 2026 je za sodelujoče organizacije še posebej simbolično, saj MIKK praznuje 30 let, Matjaž Farič 40 let umetniškega ustvarjanja, Flota pa 25 let delovanja. Poudarila je, da je povezovanje kulturnih organizacij v času omejenih sredstev še pomembnejše, saj prav sodelovanje omogoča vztrajanje pri kakovostni, avtorski in sodobni umetniški produkciji.
Kaj se zgodi, ko plesalec preneha plesati?
Pomemben vsebinski sklop letošnjega festivala odpira vprašanje, o katerem se v javnosti govori precej manj: kaj se zgodi s profesionalnimi plesalci, ko zaključijo aktivno plesno kariero?
Tema bo v ospredju drugega festivalskega dne, izhodišče zanjo pa je fotografska razstava Gorana Turnška, posvečena plesalcem v novih poklicih. Ob razstavi bodo pripravili strokovni pogovor o upokojevanju plesalcev in možnostih njihovega prehoda v nove poklice, pogovor z Matejo Rebolj in Matejo Bučar ter druge spremljevalne dogodke.
Direktorica Galerije Murska Sobota Irma Brodnjak Firbas je izrazila zadovoljstvo, da galerija letos festivalu ni ponudila zgolj prostora, temveč se je z njim povezala tudi vsebinsko.
Turnškova fotografska serija, v tujini predstavljena pod naslovom Second Stage, namreč prikazuje nekdanje profesionalne plesalce v njihovih novih življenjskih in poklicnih vlogah.
Razstava po njenih besedah ponuja intimen pogled v obdobje, ki nastopi po koncu aktivne plesne kariere. Fotografije dopolnjujejo Turnškova besedila oziroma njegovi osebni pogledi na portretirance, zaradi česar razstava presega zgolj dokumentarno fotografijo.
Nekdanji plesalci se po zaključku kariere znajdejo na zelo različnih poteh - nekateri ostanejo povezani s plesom, drugi postanejo fizioterapevti, inštruktorji ali se odločijo za povsem drugačne poklice. Razstava zato odpira tudi širša, univerzalna vprašanja o minljivosti, spremembah, identiteti in iskanju novega življenjskega poglavja.
Goran Turnšek: Od plesnega odra do fotografije
O svoji izkušnji je na novinarski konferenci spregovoril tudi Goran Turnšek, fotograf in nekdanji profesionalni plesalec, ki že vrsto let živi na Nizozemskem.
Spomnil se je svojih začetkov, ko se je pri 18 letih odločil za profesionalno plesno pot in odšel v Amsterdam. V Sloveniji takrat še ni bilo primerljivih možnosti za izobraževanje na področju sodobnega plesa, zato je moral svojo profesionalno pot iskati v tujini.
Po koncu aktivne plesne kariere je tudi sam doživel vprašanje, ki ga odpira njegova fotografska serija: kaj zdaj?
Na Nizozemskem mu je pri prehodu v nov poklic pomagal sistem za prekvalifikacijo profesionalnih plesalcev. Fotografija je postala njegov novi ustvarjalni medij in način, kako tudi po koncu plesne kariere ostati povezan z umetnostjo.
Prav osebna izkušnja daje njegovi fotografski seriji posebno težo. Ne fotografira zgolj nekdanjih kolegov, temveč ljudi, katerih položaj zelo dobro pozna. Njihove zgodbe pripovedujejo o trenutku, ko mora človek zapustiti eno življenjsko obdobje in začeti graditi drugo.
Festival se začenja že danes
Čeprav glavnina festivalskega programa poteka od 26. do 29. avgusta, se festivalsko dogajanje začenja že danes, 25. avgusta.
Ob 18. uri bo na Slovenski ulici na sporedu plesna intervencija Veličastno epsko mokro v koreografiji grške koreografinje Sofie Mavragani in izvedbi skupine En-Knap, okrepljene s članicami Društva za sodobni ples Slovenije. Gre za intervencijo v javnem prostoru, s katero festival sodobni ples dobesedno postavlja med ljudi.
Osrednji festivalski program bo nato stekel v sredo, 26. avgusta. Med zanimivejšimi dogodki uvodnega dela je predstava You Too Can Tutu britanske skupine Gandini Juggling, ki povezuje žongliranje in ples ter je namenjena širokemu občinstvu.
Predstava bo popoldne izvedena tudi pred Domom starejših. Odločitev za takšno prizorišče ni naključna. Organizatorji želijo festivalsko dogajanje približati tudi ljudem, ki se zaradi starosti ali omejene mobilnosti težje odpravijo na običajna prizorišča. Stanovalci bodo tako lahko del festivalskega utripa spremljali praktično na pragu svojega doma.
Od berberskega plesa do hip hopa
Otvoritveni program bo pokazal širino sodobnega plesnega ustvarjanja. Na grajski ploščadi se bo predstavila skupina Filipe Lourenço, pozneje pa bo v Gledališču Park sledila uradna otvoritev festivala.
Občinstvo bo med drugim lahko spremljalo Panopticon grške plesalke in koreografinje Vasiliki Papapostolou, ki povezuje sodobni ples, fizično gledališče in hip hop, ter Amazigh in Situ, v katerem se sodobni ples sreča s tradicionalnim berberskim plesom.
Prav takšna srečevanja različnih plesnih jezikov, kulturnih okolij in umetniških pristopov so ena od prepoznavnih značilnosti Fronte.
Murska Sobota sama postaja del predstav
Petkov program bo med drugim prinesel tradicionalno sekcijo Odprto mesto, pri kateri mesto ni samo kulisa, temveč postane del umetniškega dogodka.
Na mednarodnem pozivu so izbrali štiri plesne miniature. Občinstvo bo med drugim videlo nenavaden ples skupine Oups Dance Company, delo Attractio, ples na rolerjih v izvedbi dua Slippery Art Project ter dinamični moški duet skupine Collettivo Dieci.
Petkov večer bo zaznamovala tudi predstava Mokra oprema Jana Rozmana, označena kot »plesni stand up«. Rozman skozi humor odpira vprašanja odnosa med človekom, telesom, tehnologijo in pametnimi napravami ter človeško telo obravnava kot svojevrstno »mokro opremo«.
Zaključek z mladimi plesalci, novim cirkusom in živo glasbo
Zadnji festivalski dan bo namenjen tudi mladim ustvarjalcem, izbranim na tekmovanju OPUS1 v Celju v sezonah 2025/26.
Enaindvajseta Front@ se bo nato zaključila v Gledališču Park z dvojnim večerom. Dvojec Fabla, ki je festivalsko občinstvo navdušil že lani, se vrača s predstavo Kūkan, pri kateri sodeluje glasbena zasedba Zhlehtet. Jacopo Jenna pa bo s plesnim triom Manifestus povezal hip hop in sodobni ples.
Sodobni ples tja, kjer ga ne pričakujemo
Rdeča nit letošnje Fronte je tako jasna: sodobnega plesa ne zapirati med štiri stene, ampak ga pripeljati med ljudi. Na ulico, grajsko ploščad, v galerijo, pred dom starejših in seveda na gledališki oder.
Kot poudarjajo organizatorji, želijo letos še posebej pokazati, kako raznolik je lahko ples in kako širok prostor lahko zavzame.
Festival pa ima za Mursko Soboto še širši pomen. V mesto pripelje ustvarjalce različnih generacij in narodnosti, odpira vprašanja o položaju umetnikov ter povezuje javne zavode, nevladne organizacije, domače ustvarjalce in mednarodno umetniško sceno.
Farič je poudaril tudi pomen javnosti in medijev. Festival ne nastaja zaradi organizatorjev samih, ampak zaradi ljudi. Prav mediji so po njegovih besedah most tudi do tistih, ki morda ne bodo obiskali nobene predstave, bodo pa izvedeli, da v Murski Soboti obstaja mednarodni festival, ki sodobni ples že več kot dve desetletji vztrajno pripelje na rob države in ga s tem postavlja v samo središče kulturnega dogajanja.
