Na tradicionalnem Dnevu zadružnikov na sejmu AGRA je Zadružna zveza Slovenije opozorila, da prehranska varnost države ni samoumevna.
Slovensko kmetijstvo se ob podnebnih spremembah, vse zahtevnejših tržnih razmerah in administrativnih obremenitvah hitro spreminja, zato kmetje potrebujejo predvsem predvidljivo okolje, hitrejše ukrepanje države in pogoje, v katerih se bo pridelava hrane tudi ekonomsko izplačala.
Na 64. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni so se na tradicionalnem Dnevu zadružnikov srečali predstavniki slovenskih zadrug, kmetijstva in politike.
Dogodek, ki ga vsako leto pripravlja Zadružna zveza Slovenije, je bil tudi letos priložnost za razmislek o položaju slovenskega kmeta in prihodnosti domače pridelave hrane.
V ospredju razprav so bili podnebni in tržni izzivi, s katerimi se sooča kmetijstvo, ter vprašanje, kako zagotoviti, da bo slovensko podeželje tudi v prihodnje ostalo gospodarsko in socialno vitalno.
Prehranska suverenost je vprašanje strateške odpornosti Slovenije
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je poudaril, da se slovenski kmetje že desetletja prilagajajo spremembam, vendar vse večjih tveganj ne morejo prevzemati sami.
»Kmet vztraja in se prilagaja tudi v najtežjih časih, da pridela hrano in poskrbi za skupnost. Skupnost pa mu mora v najtežjih časih pristopiti na pomoč.
Ne samo zaradi kmeta, ampak zaradi naše neodvisnosti. Dežela potrebuje podeželje! Prehranska suverenost ni več samo vprašanje kmetijske politike, ampak vprašanje strateške odpornosti Slovenije,« je poudaril Florjančič.
Letošnja suša je znova pokazala, kako ranljiva je lahko kmetijska pridelava. Visoke temperature in pomanjkanje padavin vse bolj v ospredje postavljajo vprašanje upravljanja z vodo, namakanja, vlaganj v tla, novih tehnologij ter prilagajanja pridelave podnebnim spremembam.
Toda prilagajanje zahteva tudi vlaganja. Brez ekonomsko stabilnih kmetij, poštenega plačila za pridelke ter dolgoročne in predvidljive kmetijske politike ni mogoče pričakovati novih investicij in razvoja. Prehranska varnost se namreč začne na kmetiji – pri človeku, ki se mora odločiti, ali bo zemljo obdeloval tudi jutri.
Ko pride kriza, mora pomoč priti pravočasno
Prav hitrost ukrepanja države je bila eno osrednjih sporočil letošnjega srečanja. Kmetijstvo je zaradi svoje odvisnosti od naravnih razmer posebej izpostavljeno tveganjem, zato pomoč po suši, neurjih ali drugih naravnih nesrečah svoj namen doseže le, če je pravočasna.
Na potrebo po operativnem ukrepanju in neposredni pomoči na terenu je opozoril tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki je poudaril zavezo države k stabilizaciji razmer.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič pa je izpostavil še drugo veliko oviro slovenskega kmetijstva – administrativne obremenitve.
»Kmet mora biti predvsem kmet, ne pa uradnik na svoji kmetiji. Če mora kmet na pomoč po naravni nesreči čakati leto dni ali več, takšna pomoč težko doseže svoj namen,« je poudaril.
Zadruge povezujejo skoraj polovico tržno usmerjenih družinskih kmetij
Pomemben del odgovora na vse bolj negotove razmere ostaja povezovanje. Slovenske zadruge kmetom omogočajo skupen nastop na trgu, organiziran odkup, predelavo in trženje ter jim zagotavljajo podporo, ki bi jo posamezna kmetija težko vzpostavila sama.
V 58 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, je povezanih več kot 13.000 oziroma skoraj polovica slovenskih družinskih kmetij, ki pretežno pridelujejo za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobro milijardo evrov prometa, skupaj z zadružnimi podjetji pa krepko več kot milijardo evrov.
Njihova vloga pa se ne konča pri odkupu kmetijskih pridelkov. Mreža približno 330 zadružnih trgovin pomembno prispeva k temu, da storitve in oskrba ostajajo dostopne tudi prebivalcem podeželja in manj razvitih območij.
Zadruge povezujejo okoli 5000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, ter 7000 kmetij s prirejo mesa. Šestnajst zadrug letno odkupi več kot 100.000 ton žita, pet zadružnih vinskih kleti pa povezuje več kot 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1500 hektarjev vinogradov.
Priznanje ljudem, ki zadružništvo živijo
Dan zadružnikov je tradicionalno tudi priložnost, da se Zadružna zveza Slovenije zahvali posameznikom in organizacijam, ki so s svojim dolgoletnim delom zaznamovali razvoj slovenskega zadružništva.
Letos je Zadružna zveza Slovenije podelila 22 priznanj. Štirinajst posameznikov je prejelo priznanja za prispevek k razvoju zadružništva, pet priznanj je bilo namenjenih za trajen doprinos k razvoju zadružništva, tri posebna priznanja pa so prejeli jubilanti.
Ob 30-letnici delovanja je priznanje prejela Zveza kmetic Slovenije, ob 80-letnici Hmezad Kmetijska zadruga Braslovče, posebno priznanje ob častitljivi 130-letnici delovanja pa Kmetijska zadruga Dobrepolje.
Priznanja niso le pogled nazaj, temveč dokaz, da zadružništvo ostaja živ model sodelovanja. Temelji na preprostem načelu, ki je danes morda pomembnejše kot kadarkoli prej: posamezna kmetija je na trgu lahko majhna, povezane pa lahko kmetije skupaj ustvarjajo močnejše prehranske verige, vlagajo v predelavo in ohranjajo dodano vrednost v lokalnem okolju.
Sporočilo letošnjega Dneva zadružnikov je bilo zato jasno: močno podeželje ni pomembno samo za kmete. Je eden od pogojev prehranske varnosti, poseljenosti podeželja in dolgoročne odpornosti Slovenije.
Podrobnejša predstavite nagrajencev na tej povezavi.
