Nogometna šola Mura, infrastruktura, RIS Rakičan, Komunala Murska Sobota. To je le nekaj front, na katerih soboški župan bije bitke.
Damjan Anželj je že globoko v prvi polovici svojega prvega mandata. Poletje je lahko priložnost za premislek in načrtovanje strategije, kako izboljšati življenje občanov Mestne občine Murska Sobota.
Izpostavljamo več odprtih žarišč, ki jih mora župan pogasiti, če želi čez dve leti ponovno pridobiti zaupanje volivcev.
1. Nogometna šola Mura
Doslej Murska Sobota še ni imela župana, ki bi se uprl nogometni skušnjavi. Če je nekdanji župan Aleksander Jevšek zelo očitno privilegiral nogomet in jasno postavil prioritete mesta, da postanemo (predvsem) nogometna prestolnica, Anželj njegovo poslanstvo vestno nadaljuje, ni pa nepomembno, da je s soboško Muro povezan tudi preko družinskih članov.
Je pa Anželj mestni proračun dodatno obremenil z namero, da občina sofinancira dogradnjo tribune na stadionu, ki bo tako lahko sprejel velike evropske tekme.
Večina sogovornikov iz politike in športa je do te poteze skeptična in jo ocenjuje kot nepotrebno. Zagotovo pa gre za pogumno potezo, če bi temu le sledili tudi v klubu, ki pa v teh dneh doživlja največjo krizo doslej.
2. (Drugi) športi
Nesorazmerne ambicije nogometašev preteklih let so v gospodarsko obubožani regiji zasenčile in celo ubile veliko športnih potencialov. Ob zdaj že dveh prvoligaših v regiji lahko za to, da bodo preživeli tudi drugi športi, poskrbijo gospodarstveniki, ki vidijo dlje od prve njive in pa lokalne skupnosti.
Mestna občina ima tako med njimi gotovo največjo odgovornost, sicer med rekordnim številom olimpijskih tekmovalcev iz Slovenije spet dolgo ne bo Prekmurcev.
Tudi športna infrastruktura za »nenogometaše« je milo rečeno uboga.
Murska Sobota ima 100 metrov prekratek atletski stadion, da bi lahko bili priča resnim tekmovanjem kraljice športa, in je ena redkih regijskih središč brez pokritega plavalnega bazena, čeprav je bil ta že obljuba tako Antona Štihca, kot tudi Jevška, pod Anželjem pa občani ne pridejo niti do obljube.
3. Infrastruktura
Anželj kljub koaliciji z Gibanjem Svoboda v mestnem svetu v Ljubljani očitno ne najde pravih vrat odločevalcev vladajoče stranke.
Ob obetavnem zagonu ambicij pohitritve izgradnje vzhodne obvoznice se danes ne moremo znebiti občutka, da bo tudi ta mandat prehitel načrte vlade in ambicije lokalnega poslanca.
Občani županu predvsem očitajo prometni kaos ob dnevnih konicah, močno pomanjkanje parkirnih mest in manko drevesnih krošenj in posledično pregrevanje mesta.
Z infrastrukturo pa niso zadovoljni niti gasilci in v civilni zaščiti, ki delujejo v eni izmed najbolj dotrajanih zgradb v regiji.
PREBERITE ŠE:
4. Zavod za kulturo, turizem in šport
S starosto murskosoboške kulture Brigito Perhavec župani niso imeli posebej toplih odnosov, to vključuje tudi tiste iz iste politične skupine. Občinska svetnica vladajoče stranke in hkrati direktorica je obe funkciji dobro združila in s tem povezala tudi več mandatov.
Na zunaj se zdi, da je Anželj svoji strankarski kolegici samo jemal – najprej denar iz proračuna, pozneje pa še infrastrukturo – lokal v TIC-u na Slovenski ulici in pozneje še svoj prodajni otok v Expanu, tudi zato župan in njegova svetnica po naših informacijah nista v dobrih odnosih.
Ptički so se že naveličali čivkati, da je v soboški kulturi in turizmu že več let čas za menjavo generacij, mestu manjkajo sodobni managerski pristopi, ki bi povezali ponudnike in javne zavode ter iskali vire tudi v Evropi.
Da bo Anželj sposoben presekati ta gordijski vozel, pa bo potreboval širok konsenz koalicije.
5. Hotel Diana
Čeprav gre za zasebno naložbo, so se politiki tudi zasebno radi podružili ob podjetnem in komunikativnem Dejanu Rituperju, ki je vizijo Diane rad pojasnil vsem zainteresiranim.
Nekdanji mestni hotel na osrednji lokaciji v mestu je v primežu milo rečeno zanimivih poslovnih odločitev in na robu dokončnega propada.
Rituper naj bi v teh dneh kot rešitev za nekdanji hotel navajal tudi možnost lokacije za prenočišča tujih agencijskih delavcev, izjemna domišljija pa ga popelje celo do želje, da bi v prostorih bil pravi mestni kazino, govora je o skupini Admiral Slovenija.
Na srečo bi to bilo odvisno od volje občinskega sveta, ki mora takšni dejavnosti podati svoj blagoslov.
6. RIS Rakičan
Nesrečni RIS Rakičan je v nemilosti svetnikov in župana. Predlagani rešitvi, o katerih v kuloarjih te dni razpravljajo občinski svetniki, sta na zunaj videti slabi.
Prva, da občinski proračun z nekaj stotisoči evri vredno denarno injekcijo morda omogoči preživetje RIS, zagotovo pomeni, da bodo druge dejavnosti v občini prikrajšane.
Svetniki se lahko denimo vprašajo, kaj bi s tem denarjem lahko naredili iz soboške galerije, ki dotrajana kazi samo mestno središče in vanjo ni resneje nihče investiral že več kot 20 let?
Ali pa soboškega MIKK, ki se pod Robertom Titanom Felixom počasi programsko vrača na stara pota.
Druga slaba »rešitev« pa je propad RIS. Odločiti se je treba, ali je RIS res dovolj pomemben ali pa lahko njegovo poslanstvo opravlja za podobne dejavnosti ustanovljen Razvojni center Murska Sobota.
7. Dom starejših Rakičan
Še en javni zavod z županovim strankarskim kolegom in svetnikom na čelu.
Odmevna velika prenova rakičanske enote se je končala s postopki zoper Zorana Hoblaja, vzporedno pa je temu potekal še večji spor z začasnim najemodajalcem – Dejanom Rituperjem, iz njunega poslovnega podviga je nastala prava španska telenovela, ki je izpostavila predvsem dom starejših.
Če bi sodni mlini pri morebitni tožbi zmleli v škodo doma starejših, bo to v škodo davkoplačevalcev in posredno tudi uporabnikov storitev.
Pomiritev strasti v domu starejših pa zagotovo sledi iskanje rešitev za dodatne postelje v mestni občini in regiji.
PREBERITE ŠE:
8. Komunala Murska Sobota
Zdi se, da je direktor Tomislav Zrinski od nastopa mandata župana Anželja na stalnem prepihu in da Komunala Murska Sobota ni ustanovljena pod srečno zvezdo.
Kaže, da so vse donosne aktivnosti prevzeli zasebniki, lokalni gradbinci in obrtniki ter Saubermacher - Komunala, javnemu podjetju pa so ostale v večini le manj donosne ali celo izgubarske dejavnosti.
Župan kot ustanovitelj bo moral določiti nov poslovni model javnega komunalnega podjetja, da komunala ne bo v očeh svetnikov in občanov strošek, temveč sodobno podjetje in ob javnih službah tudi prvi hišni izvajalec raznih enostavnejših gradbenih in obrtniških del ter urejanja okolice, ob tem pa resen konkurent pri gradnji infrastrukture v občini in širše.
