Ob povečani vidnosti belih črt na nebu se znova pojavljajo teorije o tako imenovanih »chemtrailsih«, a meteorološka razlaga za ta pojav je jasna.
Na nebu so bile v zadnjih urah vidne številne bele sledi, ki so jih za seboj puščala letala.
Ob takšnih prizorih se na spletu pogosto znova pojavijo različne teorije o »belih črtah na nebu«, zato pri Neurje.si pojasnjujejo, da ne gre za zastrupljanje prebivalstva ali »škropljenje«, temveč za kondenzacijske sledi.
Te nastanejo, ko letalo leti skozi hladen in vlažen zrak v višjih plasteh ozračja. Vodna para iz izpušnih plinov ob tem kondenzira in zamrzne v drobne ledene kristale.
Kaj sploh pomeni izraz »chemtrail«?
Kot pojasnjuje portal Sierra5.net, je beseda »chemtrail« skovanka iz angleških besed »chemical« in »trail«, kar pomeni »kemična sled«. Nekateri jo uporabljajo po analogiji z izrazom »contrail«, ki pomeni kondenzacijska sled.
Pristaši teorij zarote trdijo, da naj bi se »chemtraili« od običajnih kondenzacijskih sledi razlikovali po tem, da naj bi jim bile namenoma dodane kemijske snovi z nejasnim namenom vplivanja na podnebje oziroma človeštvo.
Kot domnevno razliko pogosto izpostavljajo predvsem obstojnost sledi v ozračju.
V meteorološki stroki pa prevladuje razlaga, da gre pri sledovih, na katere opozarjajo takšna gibanja, za običajne kondenzacijske sledi, ki jih poznamo že od začetkov reaktivnega letalskega prometa.
Zakaj so sledi včasih vidne več ur?
Reaktivna potniška letala letijo na višinah med desetimi in 14 kilometri. Na teh višinah so temperature zraka večinoma med minus 45 in minus 55 stopinj Celzija. Pri izgorevanju letalskega goriva oziroma kerozina nastaja vroča zmes vodne pare, ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovodikov in delcev nečistoč.
Vroč izpuh, ki vsebuje tudi vodno paro in drobne delce, se pomeša s hladnim okoliškim zrakom. Ko se mešanica dovolj ohladi, nastanejo podhlajene vodne kapljice oziroma ledeni kristalčki.
Za nastanek kondenzacijskih sledi zato ni potrebna dodatna kemija.
Če je okoliški zrak dovolj vlažen, sledi ne izginejo hitro. Lahko ostanejo vidne več ur, se širijo in postopoma oblikujejo tanke koprenaste oblake.
Če pa je zrak suh, kondenzacijske sledi hitro izginejo oziroma se posušijo.
Zakaj niso vse sledi enake?
Sledi za letali niso vedno enake, ker letala zaradi varnega odvijanja prometa letijo na različnih višinah.
Meteorološki pogoji se lahko na posameznih višinah razlikujejo, zato lahko nekatera letala istočasno puščajo daljše, druga pa krajše sledi.
Po pojasnilih portala Sierra5.net je od relativne vlažnosti zraka na višini leta odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne bodo kondenzacijske sledi.
Več vlage je v višjih plasteh ozračja pogosto dan ali dva pred prihodom vremenske motnje, zato so takrat sledi letal bolj opazne.
Tudi pri Neurje.si opozarjajo, da so obstojne kondenzacijske sledi pogosto eden prvih znakov bližajoče se spremembe vremena. Sledi same vremena ne povzročajo, temveč nastanejo zato, ker vremenske razmere v višjih plasteh ozračja omogočajo njihov nastanek in obstojnost.
Znanstvenih dokazov za »chemtrailse« ni
Na portalu Sierra5.net znova poudarjajo, da ne poznajo resne študije, objavljene v znanstveni literaturi, ki bi potrdila, da je kemična sestava kondenzacijskih sledi, na katere opozarjajo nekatera gibanja, drugačna od običajnih.
Prav tako ni potrjeno, da bi njihov nastanek povzročala posebna letala, v katerih bi bile izpuhu dodane posebne kemikalije.
Ob tem opozarjajo, da noben letalski izpuh ni »čist«, vendar to samo po sebi ne pomeni, da gre za namerno dodajanje kemikalij v izpuhe letal.
Po navedbah Sierra5.net je bila ta problematika že leta 2007 sprožena tudi v evropskem parlamentu, a teorija zarote ni vzdržala kritične presoje.
Brez skrivnostnih teorij
Trenutna sinoptična situacija nad Evropo po navedbah Neurje.si kaže na dotok bolj vlažnega zraka v višjih plasteh ozračja pred vremensko fronto.
To pojasnjuje povečano število in obstojnost kondenzacijskih sledi nad našimi kraji.
