Primer Suzane Lukovnjak odmeva naprej, Šuštar: Opravičilo direktorice bi se vsekakor spodobilo

Po oprostilni sodbi v primeru sindikalne zaupnice Suzane Lukovnjak se nadaljujejo odzivi na sodni epilog v zadevi, ki je v zadnjih mesecih odmevala v Pomurju.

Sodišče je Lukovnjak oprostilo očitkov kaznivega dejanja obrekovanja. Postopek se je nanašal na javno pismo z dne 6. februarja 2025, naslovljeno na župana Mestne občine Murska Sobota Damjana Anželja.

V pismu so bili izpostavljeni očitki o razmerah v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Med drugim so se nanašali na kadrovske razmere, delovanje čitalnice, izvajanje knjižnične dejavnosti in razvoj krajevnih knjižnic.

Direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar je po sodnem epilogu poudarila, da v postopku ne vidi zmagovalcev ali poražencev. Ob tem je ocenila, da bi moral primer prispevati k ponovni vzpostavitvi dialoga med sindikatom in vodstvom.

Zdaj se je za Sobotainfo odzval tudi predsednik Sindikata Glosa Mitja Šuštar. V sindikatu sodbo razumejo kot pomembno sporočilo za položaj sindikalnih zaupnikov in širše sindikalno delovanje.

Sodba kot opomin in vodilo

Šuštar je poudaril, da morajo sindikalni zaupniki uživati posebno delovnopravno varstvo. Po njegovih besedah predpisi in kolektivne pogodbe zaupnike ščitijo zato, da lahko svojo funkcijo opravljajo nemoteno in brez strahu pred povračilnimi ukrepi.

Med takšnimi ukrepi je navedel odpovedi delovnega razmerja, premestitve, disciplinske postopke s strani delodajalca in druge pritiske.

»Kakršnikoli sodni procesi zaradi izjav, podanih v okviru sindikalnega boja, v javnosti in sindikalnih vrstah pogosto odpirajo pomembna vprašanja o mejah svobode izražanja ter o zaščiti delavskih predstavnikov pred morebitnimi pritiski,« je povedal Šuštar. 

Oprostilna sodba po njegovi oceni pomeni resen in trden temelj pri zagotavljanju ustavne pravice do svobodnega sindikalnega organiziranja in delovanja.

Pri tem je posebej poudaril, da je sodba tudi opomin za delavske predstavnike.

»Sindikalni zaupniki ne smejo sklanjati glav in upogibati hrbtenic, marveč morajo kot prvi med enakimi početi tisto, kar sindikat pač mora početi,« je povedal Šuštar.

Opozarjanje na nepravilnosti kot naloga sindikata

Predsednik Sindikata Glosa je ob tem poudaril, da sindikati pred nepravilnostmi pri delodajalcih ne smejo zapirati oči.

Po njegovih besedah morajo nanje opozarjati in javnosti predstaviti resnico. Le tako lahko učinkovito varujejo delovnopravne, socialnoekonomske, poklicne in druge skupne interese članstva ter širšega delavstva.

V Sindikatu Glosa zato sodbo razumejo širše kot zgolj zaključek konkretnega postopka.

Po njihovem mnenju gre za sporočilo, da sindikalno delo ne sme biti ohromljeno zaradi strahu pred sodnimi ali drugimi postopki, kadar gre za opozarjanje na razmere pri delodajalcu.

Opravičilo bi se spodobilo

Na vprašanje, ali po oprostilni sodbi pričakujejo opravičilo vodstva knjižnice oziroma zasebne tožilke, je Šuštar odgovoril, da bi se to po njihovem prepričanju vsekakor spodobilo.

Ob tem je dodal, da je odločitev o opravičilu v celoti odvisna od profesionalne in osebne presoje vodstva knjižnice oziroma zasebne tožilke.

S tem se v Sindikatu Glosa niso neposredno postavili v vlogo tistih, ki bi opravičilo zahtevali, so pa jasno nakazali, da bi bilo po sodnem epilogu po njihovi oceni primerno.

Postopki lahko vplivajo na kolektiv

V krovnem Sindikatu Glosa pravijo, da nimajo neposredne možnosti ocenjevanja dejanskega stanja v knjižnici. Kot poudarjajo, nimajo vpogleda v interne razmere in vsakodnevni delovni proces.

Kljub temu splošne izkušnje iz sindikalne prakse po njihovih besedah kažejo, da sodni postopki proti delavskim predstavnikom pogosto vplivajo na dinamiko v kolektivu. 

Takšni postopki lahko med zaposlenimi povzročijo strah pred javnim izražanjem kritik ali izpostavljanjem težav. Lahko pa kolektiv tudi poveže v podpori sindikalnemu zaupniku.

Šuštar je opozoril še na možnost, da takšni dogodki ustvarijo napeto ozračje in polarizacijo med zaposlenimi ter vodstvom. Po drugi strani pa lahko oprostilna sodba po njegovih besedah okrepi sindikalno vlogo, saj v javnosti deluje kot potrditev legitimnosti sindikalnega delovanja.

V Sindikatu Glosa ponosni na boj

V Sindikatu Glosa ocenjujejo, da se je zaradi postopka v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripadnost delavskim in sindikalnim vrednotam še okrepila.

Šuštar je ob tem uporabil irski pregovor, da ljudje živijo v zavetju drug drugega, in dodal misel, da smo skupaj močnejši.

Po njegovi oceni je delavstvo v knjižnici postalo enotnejše in trdnejše.

»V Sindikatu Glosa smo ponosni na boj sindikalne zaupnice Suzane Lukovnjak in članstva zavodskega sindikata. Lahko so velik zgled vsem drugim,« je povedal Šuštar.