Boris Mijič po tednih molka znova v akciji, vladi predlaga spremembo pri neplačanih računih

Poslanca stranke Resnica Borisa Mijiča so po izvolitvi v volilnem okraju Gornja Radgona zaznamovala predvsem razkritja o poslovanju njegovega gradbenega podjetja Progros.

Na Sobotainfo smo že dan po državnozborskih volitvah razkrili, da je imelo podjetje blokiran račun, slabo bonitetno oceno ter težave z neplačevanjem davkov in prispevkov.

Pozneje so sledili še očitki o neizplačanih plačah in regresih, domnevno ponarejenih podpisih nekdanjih zaposlenih, spornih odjavah iz socialnih zavarovanj ter neporavnanih obveznostih do drugih upnikov.

Trinajst nekdanjih zaposlenih je od Progrosa zahtevalo več kot 41.000 evrov, Finančna uprava Republike Slovenije pa naj bi podjetje zaradi davčnega dolga terjala za več kot 30.000 evrov.

Podjetje podaril Roku Snežiču

Mijič je 8. julija stopil pred kamere, se opravičil delavcem in javnosti ter obljubil, da bo do konca leta 2026 poravnal vse dolgove »do zadnjega centa«.

Dobra dva tedna pozneje je sledil nepričakovan preobrat. Celotni poslovni delež Progrosa je brezplačno prenesel na davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki je napovedal preimenovanje podjetja in spremembo njegove glavne dejavnosti v rejo kamel.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je dejal, da je Mijič prenos izvedel brez njegove vednosti. Očital mu je, da je stranko zavajal glede finančnega položaja, osebnih podatkov in izobrazbe, ter napovedal politične ukrepe.

K odstopu so Mijiča pozvali tudi pomurski poslanci Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov. Odtlej se poslanec na očitke v javnosti ni več podrobneje odzival.

Po več tednih prekinil molk

Mijič je zdaj po več tednih politični molk prekinil z novim pisnim poslanskim vprašanjem. Na vlado je naslovil nadaljevanje svoje pobude glede plačevanja davka na dodano vrednost pri dolgotrajno neplačanih terjatvah.

Gre za temo, ki je tesno povezana tudi s težavami, zaradi katerih se je pod drobnogledom znašlo njegovo nekdanje podjetje.

Mijič je že v prejšnjem poslanskem vprašanju predlagal zvišanje praga za posebno ureditev obračunavanja davka na dodano vrednost po plačani realizaciji. Vlada mu je 6. avgusta odgovorila, da trenutno ne načrtuje niti zvišanja veljavnega praga niti avtomatičnega odloga plačila davka za terjatve, ki so predmet sodnega ali izvršilnega postopka.

Vlada je dolge plačilne roke, neplačane račune in trajanje postopkov izterjave opredelila predvsem kot poslovno in likvidnostno tveganje podjetij. Mijič s takšnim odgovorom ni zadovoljen.

Davek bi začasno popravili po 180 dneh

Mijič opozarja, da mora podjetje tudi ob neplačanem računu iz lastnih sredstev financirati poslovanje, stroške dela, material in davčno obveznost. Po začetku sodnega ali izvršilnega postopka pa podjetje po njegovih navedbah pogosto nima več odločilnega vpliva na trajanje postopka in na to, ali bo sploh prejelo plačilo.

Zato predlaga razmislek o spremembi zakona o davku na dodano vrednost. Podjetju bi omogočili začasen popravek davčne osnove in obračunanega davka, če račun ne bi bil plačan najmanj 180 dni po zapadlosti.

Podjetje bi moralo dokazati, da je bilo blago dobavljeno oziroma storitev pravilno opravljena, da sta bila račun in davek pravilno obračunana ter da je izvedlo ustrezne postopke za izterjavo.

Ugodnost ne bi veljala za posle med povezanimi osebami, navidezne posle ali druge oblike davčnih zlorab. Če bi upnik pozneje vendarle prejel plačilo, bi moral od prejetega zneska davek ponovno obračunati.

»Ne bi torej šlo za dokončen odpust davka, temveč za nadzorovan začasni popravek zaradi objektivno izkazane verjetnosti dolgotrajnega neplačila,« je zapisal Mijič.

Vladi postavil osem obsežnih vprašanj

Mijič od vlade zahteva pravno in ekonomsko utemeljitev sedanje ureditve ter presojo predlaganega 180-dnevnega modela.

Zanima ga, kako bi takšna sprememba vplivala na likvidnost podjetij, javnofinančne prihodke in možnosti davčnih zlorab. Vlada naj bi predstavila tudi potrebne administrativne in informacijske prilagoditve Finančne uprave Republike Slovenije.

Zahteva še podatke o obsegu zapadlih neplačanih terjatev slovenskih davčnih zavezancev v zadnjih petih letih ter o količini davka, povezanega z računi, ki ob plačilu davčne obveznosti še niso bili poravnani.

Če država teh podatkov nima, Mijič pričakuje oceno na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter drugih razpoložljivih virov.

Predlaga več možnih pragov

Vlada je v prvem odgovoru navedla, da je imelo leta 2024 kar 84 odstotkov zavezancev promet, nižji od sedanjega praga 400.000 evrov, vendar je posebno ureditev po plačani realizaciji uporabljalo samo 1324 zavezancev.

Mijič zato želi izračune, kaj bi pomenil dvig praga na 500.000, 750.000, milijon ali dva milijona evrov.

Za vsako možnost zahteva podatek o številu dodatno upravičenih podjetij, vplivu na njihovo likvidnost, posledicah za državni proračun, davčnih tveganjih in administrativnih obremenitvah.

Vlada naj bi pojasnila tudi, kako dolgo dejansko trajajo gospodarski spori in izvršbe ter v kolikšnem deležu primerov upniki dosežejo celotno ali vsaj delno poplačilo.

Medtem ko se vrstijo očitki, Mijič nadaljuje s pobudo

Mijiča tako še vedno pestijo številni očitki, povezani s poslovanjem Progrosa, dolgovi do delavcev in države, domnevno ponarejenimi podpisi ter navedbami o njegovi izobrazbi.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je po prenosu podjetja na Roka Snežiča napovedal njegovo izključitev iz stranke in dejal, da Mijič nima več moralne pravice sedeti v državnem zboru.

Mijič se na pozive k odstopu in druge očitke v zadnjih tednih ni podrobneje odzval. Zdaj pa nadaljuje s pobudo, ki neposredno odpira vprašanje težav podjetij z neplačanimi računi in plačevanjem davčnih obveznosti.

Od vlade zahteva konkretne izračune in pravno presojo rešitve, po kateri podjetjem davka na dodano vrednost pri dolgotrajno neplačanih terjatvah ne bi bilo treba financirati vse do dokončnega konca sodnih ali izvršilnih postopkov.

Ob tem še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bo sam izpolnil julijsko obljubo in do konca leta poravnal vse dolgove »do zadnjega centa«.