Soboški ravnatelj o reformi šolstva in osemletki: »Vrtec bi lahko hitro postal 'prikriti' prvi razred«

Minister za vzgojo in izobraževanje Borut Rončević je po najslabših rezultatih Slovenije v raziskavi PISA napovedal korenite spremembe šolskega sistema - med drugim odpravo devetletke in uvedbo sodobnejše osemletne osnovne šole, spremembo ocenjevanja, okrepitev avtoritete učiteljev ter vrnitev temeljnih znanj v središče šole.

Slovenski petnajstletniki so na vseh treh merjenih področjih - pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti - dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi PISA.

Rezultate je minister označil za »strašno resno opozorilo«, trend dosežkov pa za »katastrofalen«.

Osemletka v šolskem letu 2028/29

»Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo,« je dejal Rončević in dodal, da ne bo šlo za nostalgično vrnitev v preteklost, temveč za sodobnejšo, preglednejšo in zahtevnejšo osnovno šolo z jasnimi standardi znanja.

Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Nova osemletka se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred pa bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca.

Minister je napovedal tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature. Nacionalno preverjanje znanja ob koncu osnovne šole po novem ne bo več merilo za vpis v srednje šole, ta preizkus pa želijo prestaviti na leto prej, da učenci dobijo povratno informacijo o svojih šibkih točkah.

Stroka in politika: Napovedi so preveč impulzivne

Napovedi so sprožile ostre odzive. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj meni, da je impulziven odziv ministra na slabe rezultate raziskave PISA najslabše, kar je minister lahko naredil.

Nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje in poslanec Gibanja Svobode Vinko Logaj je na matičnem odboru Državnega zbora dejal, da je zgrožen nad izhodišči reforme šolstva. Ocenil je, da so ukrepi neresni in ne bodo izboljšali kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema.

»Zgrožen sem nad izjavami ministra Rončevića z njegovimi desetimi izhodišči za reformo šolstva, med katerimi mislim, da najbolj izstopa ukinitev devetletne osnovne šole,« je dejal.

Nekateri analitiki so opozorili, da če bo razprava v prihodnjih mesecih obstala samo pri vprašanju, ali naj ima osnovna šola osem ali devet razredov, bo reforma najverjetneje zgrešila svoj namen.

Prava vprašanja, na katera potrebujemo odgovore, so: kaj se otrok v šolskih letih nauči, kakšna merila mora doseči, koliko avtonomije ima učitelj in ali se šola sploh še upa jasno odzvati, ko učenec ne zna, ne dela ali s svojim vedenjem onemogoča pouk.

Aleš Benko: Vsebina sistema je tisto, kar šteje

Po ministrovi napovedi smo se za odziv obrnili na ravnatelje soboških osnovnih šol. Med njimi se je prvi odzval Aleš Benko, ravnatelj Osnovne šole I Murska Sobota.

Benko je napovedano spremembo ocenil kot velik sistemski poseg, a ob tem poudaril, da število let šolanja ni ključno.

»Samo število let šolanja po mojem mnenju ne more biti merilo kakovosti šolskega sistema. Pomembnejše je, kaj otroci v tem času pridobijo - kakšno znanje, kompetence, delovne navade in sposobnosti za nadaljnje izobraževanje in življenje,« je dejal.

Prehodu na osemletko ni bil načeloma nasproten, a je postavil jasno merilo.

»Če bo osemletna osnovna šola pomenila bolj premišljen, sodoben in kakovostnejši sistem, sem pripravljen takšno spremembo podpreti. Vendar mora biti jasno, kaj želimo s spremembo doseči in kako bomo zadano zagotavljali,« je dejal.

»Sama sprememba znanja ne bo izboljšala«

Benko je bil jasen: Zgolj preštevanje razredov ne bo prineslo boljšega znanja.

»Sama sprememba iz devetletke v osemletko ne bo izboljšala znanja učencev. Bistvena je vsebina sistema - učni načrti, obseg in kakovost pouka, individualizacija, delo z učenci s posebnimi potrebami, podpora učiteljem ter način preverjanja in vrednotenja znanja,« je dejal.

Kljub temu je eno od ministrovih izhodišč pozdravil: »Ministrstvo kot enega od ciljev reforme izpostavlja zgodnejše temeljno opismenjevanje in močnejši poudarek na temeljnih znanjih. To se mi zdi smiselno.«

Obvezni vrtec v šolskih prostorih: skrita nevarnost

Pri zamisli, da bi sedanji prvi razred postal obvezni vrtec, ki bi se izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca, je Benko izpostavil eno konkretno tveganje.

»Zamisel o izvajanju vrtca v šolskih prostorih ni sporna, težavo pa vidim predvsem v tem, da bi vrtec lahko hitro postal 'prikriti' prvi razred osnovne šole,« je opozoril.

Poudaril je, da bi moral tak program imeti zagotovljene ustrezne prostorske in kadrovske pogoje ter da mora program, ki je po svoji naravi vrtec, izvajati ustrezno usposobljeno strokovno osebje s področja predšolske vzgoje - v tesnem sodelovanju z osnovno šolo.

Za šolo bi pomenilo precejšnjo organizacijsko spremembo

Benko ni skrival, da bi reforma za njegovo šolo pomenila korenite spremembe.

»Za našo šolo bi šlo za precejšnjo organizacijsko spremembo. Spremenila bi se starostna struktura otrok, organizacija oddelkov, kadrovske potrebe in verjetno tudi razporeditev in ureditev prostorov,« je pojasnil.

Hkrati je opozoril na možno dolgoročno posledico v obratni smeri: ukinitev enega razreda osnovne šole bi lahko dolgoročno pomenila zmanjšanje potreb po določenem delu šolskih kapacitet.

»Tega trenutno ne morem natančno oceniti, saj je vse odvisno od končnega modela, normativov, števila otrok in načina izvajanja obveznega vrtca,« je dodal.

Glede prostorov je bil pragmatičen: obvezni vrtec bi deloma lahko izvajali v obstoječih prostorih, a prilagoditve bi bile nujne. Preveriti bi bilo treba zlasti igralne in gibalne površine, sanitarije, opremo, varnostne standarde ter organizacijo prehrane in počitka - vse pa je povezano s financami.

Rok 2028/29 je dosegljiv, a le ob jasnih odgovorih

Na vprašanje, ali je začetek reforme v šolskem letu 2028/29 realen, je Benko odgovoril previdno:

»Teoretično je izvedljivo, vendar bi morali imeti sprejeto zakonodajo, pripravljene učne načrte in kurikulum, določene normative in standarde, rešena kadrovska vprašanja, zagotovljene prostore in opremo ter izdelan jasen prehod za učence, ki bodo v času reforme že vključeni v sedanji sistem.«

Ministrstvu je zato postavil konkretna vprašanja, na katera mora odgovoriti, preden se reforma začne izvajati:

• Kdo bo program izvajal in pod katerimi pogoji?
• Kako bo urejen prehod otrok iz vrtca v osnovno šolo?
• Kaj bo reforma pomenila za sedanje učitelje prvega razreda?
• Kdo bo financiral potrebne prostorske prilagoditve?
• Kako bo urejen prehod za generacije učencev, ki so že vključeni v devetletni program?

»Pomembno je, da ministrstvo šolam pravočasno predstavi konkretne scenarije in ne samo okvirne usmeritve,« je sklenil.