Gregor Gomboši premagal dvojni Ironman: »Ko sem se prijavil, ni bilo več poti nazaj«

V avstrijski Radgoni je potekal ultratriatlon, na katerem se je na dvojni razdalji uspešno preizkusil tudi 46-letni Gregor Gomboši iz Gornje Radgone. 

Zahtevno preizkušnjo je končal na četrtem mestu med moškimi in postal deseti Slovenec, ki je uspešno zaključil dvojni ultratriatlon.

Za dvojno razdaljo Ironmana je potreboval 25 ur, 28 minut in 29 sekund ter med moškimi osvojil četrto mesto. Kot pravi, je s tem postal deseti Slovenec, ki je uspešno zaključil dvojni ultratriatlon.

Preplaval je 7,6 kilometra, prekolesaril 360 kilometrov in nato pretekel še 84,4 kilometra oziroma dva maratona.

Od strelstva in šaha do vzdržljivostnega športa

46-letni Gomboši je mladost preživel v Murski Soboti, zdaj pa živi v Gornji Radgoni. Večino poklicne poti je delal na področju revizije in financ, ob družinskem in službenem življenju pa je šport sčasoma postal pomemben del njegovega vsakdana.

»Šport mi pomeni sprostitev, osebni izziv in način, kako vedno znova spoznavam svoje meje.«

Zanimivo je, da njegove športne začetke težko povežemo z disciplinami, v katerih danes premaguje izjemne razdalje. V mladosti se je namreč ukvarjal predvsem s strelstvom in šahom.

Ko se je zaposlil in večino delovnega dneva presedel za računalnikom, je ugotovil, da mora v svoje življenje vključiti več gibanja.

Najprej kolo, nato tek

Ker je v ženini družini veliko navdušenih kolesarjev, ki so bili vključeni tudi v kolesarski klub, se jim je najprej pridružil na kolesu.

Po rojstvu otrok pa se je postopoma bolj usmeril v tek. Kolesarjenje namreč zahteva precej več časa, tek pa je lahko veliko lažje uskladil z družinskim in službenim življenjem.

Tekaške copate je lahko obul tudi pozneje zvečer, ko so otroci že spali, in se odpravil na trening.

Sprva se je s športom ukvarjal predvsem zaradi dobrega počutja. Nato so treningi postajali vse bolj redni, cilji pa vse daljši.

»Pri vzdržljivostnem športu me je prevzelo predvsem to, da rezultat ni odvisen samo od talenta, ampak predvsem od vztrajnosti, discipline in pripravljenosti, da nadaljuješ tudi takrat, ko postane težko.«

Triatlon je prinesel še tretjo disciplino

Sčasoma je želel poskusiti nekaj novega. Kolesarjenju in teku je dodal še plavanje ter se podal v triatlon.

Sprva je šlo predvsem za nov izziv in željo, da se preizkusi še v tretji disciplini. Pozneje ga je triatlon povsem prevzel.

»Pri njem ni dovolj, da si dober samo v eni disciplini - pomembni so vzdržljivost, razporejanje moči, prehrana, taktika in tudi psihična trdnost.«

Prav raznolikost je eden glavnih razlogov, da je pri tem športu vztrajal. Med tekmovanjem se lahko v katerikoli od treh disciplin kaj zaplete, zato mora tekmovalec ostati miren, se prilagoditi in nadaljevati.

Všeč mu je tudi nepredvidljivost triatlona.

»Lahko si odlično pripravljen, pa te na tekmovanju presenetijo vreme, veter, prebavne težave ali slab trenutek. Vedno moraš iskati rešitve in ostati miren.«

Kombinacija telesne pripravljenosti, taktike in psihične trdnosti ga je prepričala, da je nadaljeval.

»Ne moreš kar takoj preiti na dvojnega«

Do dvojnega ultratriatlona ni želel priti čez noč. Pri vzdržljivostnih športih je po njegovem mnenju ključno postopno napredovanje.

»Ne moreš se udeležiti polovičnega Ironmana in nato kar takoj preiti na dvojnega. Telo, pa tudi glava, potrebujeta čas, da se navadita na vedno daljše obremenitve.«

Svojo pot je zato gradil počasi. Najprej se je tri leta udeleževal olimpijskih triatlonov v Avstriji, nato je prešel na polovični Ironman.

Ko je uspešno opravil več polovičnih razdalj, se je odločil za celotni Ironman. Tega je pozneje dvakrat zaključil v Avstriji in obakrat končal na tretjem mestu.

Vmes je izkušnje nabiral tudi s tekaškimi maratoni, dolgimi kolesarskimi podvigi in drugimi vzdržljivostnimi preizkušnjami.

Šele ko je dobro spoznal odzive svojega telesa na dolgotrajen napor, razporejanje moči ter pomen prehrane in hidracije, je začel resneje razmišljati o dvojnem ultratriatlonu.

»Sčasoma me je začelo zanimati, kje so moje resnične meje.«

Odločitev tako ni prišla čez noč. Dvojni ultratriatlon je postal naslednja logična stopnica na športni poti, ki jo je gradil več let.

Tekmovanje praktično v domačem okolju

K odločitvi je pripomogla tudi lokacija. Tekmovanje Double Ultra Triathlon je potekalo v Bad Radkersburgu, praktično v njegovem domačem okolju in tik ob slovensko-avstrijski meji.

Vedel je, da bo imel ob sebi družino, prijatelje in domače navijače.

»Ko sem se prijavil, pa ni bilo več poti nazaj - cilj je postal jasen: varno priti do konca.«

Pred njim je bila dvakratna razdalja Ironmana: 7,6 kilometra plavanja, 360 kilometrov kolesarjenja in 84,4 kilometra teka.

Po 25 urah, 28 minutah in 29 sekundah je prečkal ciljno črto. Med moškimi je osvojil četrto mesto.

Ob njem tudi 73-letni Štefan Buzeti

Gomboši pa na tekmovanju ni bil edini Pomurec.

Skupaj z njim je nastopil tudi Štefan Buzeti iz Bakovcev, ki ga Gomboši opisuje kot pravo prekmursko legendo dvojnega ultratriatlona.

Buzeti je pri 73 letih to razdaljo uspešno premagal že četrtič in se po Gombošijevih besedah uvršča med najstarejše ultratriatlonce na svetu, ki jim je uspelo končati takšno preizkušnjo.

»V veliko čast mi je bilo nastopiti ob človeku, ki dokazuje, da leta niso ovira, kadar imaš dovolj volje, vztrajnosti in športnega srca.«

Po 25 urah občutkov skoraj ni mogoče opisati

Za Gombošija dvojni ultratriatlon predstavlja največji športni izziv doslej.

Po neprespani noči in več kot 25 urah plavanja, kolesarjenja in teka je prihod v cilj prinesel čustva, ki jih težko opiše.

»Ko po neprespani noči po 25 urah prečkaš ciljno črto, občutkov skoraj ni mogoče opisati z besedami. V tistem trenutku se poplačajo vsi meseci priprav, odrekanja, zgodnja jutra, pozni treningi in trenutki, ko si se spraševal, ali ti bo sploh uspelo.«

Posebej ponosen je, da je postal deseti Slovenec, ki je uspešno končal dvojni ultratriatlon.

Toda dosežka ne dojema zgolj kot osebnega uspeha.

Ob njem so bili družina, spremljevalna ekipa, prijatelji in navijači, ki so ob progi vztrajali ves dan in vso noč.

»Ko mi je bilo najtežje, so me s svojo energijo, besedami in navijanjem vedno znova dvignili ter mi pomagali nadaljevati. Brez njih bi bilo vse skupaj veliko težje, zato je ta rezultat naš skupni uspeh.«

Dokazal si je nekaj, kar se mu je še pred nekaj leti zdelo skoraj nemogoče.

»Dokazal sem si, da lahko z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in podporo ljudi, ki verjamejo vate, dosežeš tudi nekaj, kar se je še pred nekaj leti zdelo skoraj nemogoče.«

Prav zato bo ta cilj, pravi, za vedno ostal eden najlepših in najbolj čustvenih trenutkov njegovega življenja.

Priprave se ne začnejo nekaj mesecev pred tekmo

Na dvojni ultratriatlon se po njegovih besedah ni mogoče pripraviti v nekaj mesecih.

Najprej je treba zgraditi dobro osnovo v vseh treh disciplinah, nato pa treninge postopoma podaljševati in telo navajati na dolgotrajne obremenitve.

V zadnjih mesecih pred tekmovanjem je treniral skoraj vsak dan, včasih tudi dve disciplini v enem dnevu.

Med tednom so bili treningi krajši, konci tedna pa namenjeni daljšemu plavanju, kolesarjenju ali teku.

Pomemben del priprav so predstavljale tudi vse prejšnje vzdržljivostne preizkušnje.

A treniranje telesa je samo en del priprav. Med dolgimi treningi je moral preizkusiti tudi prehrano, vnos tekočine, športno opremo in razporejanje moči.

Naučiti se je moral trenirati, ko je že utrujen, hkrati pa prepoznati trenutek, ko telo potrebuje počitek.

Priprave zato zahtevajo veliko časa, discipline in odrekanja. Še posebej zahtevno je usklajevanje treningov s službo in družinskim življenjem.

»Brez razumevanja in podpore družine bi bilo takšen cilj zelo težko doseči.«

Za njim 600 kilometrov v 24 urah in 100 kilometrov teka

Dvojni ultratriatlon še zdaleč ni bil njegov prvi vzdržljivostni podvig.

Pred njim je dvakrat uspešno zaključil celotni Ironman v Avstriji, njegov najboljši čas pa znaša 11 ur in 22 minut. Štirikrat je opravil tudi Ironman 70.3 v Poreču.

Med drugimi izzivi izpostavlja 360 kilometrov dolgo samostojno kolesarjenje brez spremstva od Hodoša do Pirana.

Sam si je organiziral tudi 24-urno kolesarjenje in v tem času prevozil 600 kilometrov.

Na organiziranem 12-urnem teku v Kopru je pretekel 100 kilometrov.

Poseben izziv si je pripravil tudi ob svojem 42. rojstnem dnevu. Organiziral si je prvi maraton in ga pretekel v treh urah in 36 minutah.

Ko minejo ure, vse pomembnejša postane glava

Pri dvojnih ultratriatlonih je fizična pripravljenost nujna. A dlje kot preizkušnja traja, večjo vlogo prevzema psihična trdnost.

»Brez ustrezne fizične pripravljenosti se takšne preizkušnje ne moreš lotiti varno, vendar po določenem številu ur vse pomembnejšo vlogo prevzame glava.«

Telo prej ali slej začne boleti in tekmovalcu sporoča, da bi se najraje ustavilo.

Takrat mora znati razlikovati med običajno utrujenostjo, ki jo še lahko obvlada, in bolečino, ki opozarja na resno težavo.

»Pogosto se reče, da te fizična pripravljenost pripelje na start, psihična trdnost pa do cilja. Sam bi dodal, da potrebuješ oboje, toda v najtežjih trenutkih odločajo mirnost, potrpežljivost in sposobnost, da se osredotočiš samo na naslednji majhen korak.«

Največja napaka bi bila začeti prehitro

Tudi taktika je pri tako dolgi preizkušnji ključnega pomena.

Gombošijevo osnovno pravilo je bilo preprosto: začeti dovolj počasi.

Pri tako dolgi tekmi lahko tekmovalec že v prvih urah naredi napako, ki jo bo drago plačal veliko pozneje. Zato je ves čas pazil, da ni šel čez svoje zmožnosti, tudi ko se je počutil zelo dobro.

Enako pomembna sta bila prehrana in vnos tekočine.

Hrano in tekočino je užival redno, še preden je postal lačen ali žejen.

Med preizkušnjo je uporabljal športni napitek z ogljikovimi hidrati in elektroliti, jedel banane, palačinke z marmelado ter drugo enostavno hrano.

Pozneje je dodajal tudi nekaj slanega, juho in Coca-Colo. Okuse je izmenjeval, saj telo po več urah težko sprejema samo sladko hrano.

Spanja ni bilo

Pomembno vlogo je imela spremljevalna ekipa, ki je skrbela, da je v vsakem krogu dobil vse, kar je potreboval.

Spanja med tekmovanjem ni bilo.

Postanki so bili kratki in namenjeni predvsem oskrbi, hitremu pogovoru z ekipo ter stiku z navijači.

»Prav njihova energija in spodbuda sta mi pomagali, da sem tudi v najtežjih trenutkih nadaljeval.«

Ko je telo po več urah začelo sporočati, da ima dovolj, ni razmišljal o vseh kilometrih, ki so še ostali.

Osredotočil se je na naslednji krog, naslednjo okrepčevalnico ali zgolj naslednjih nekaj minut.

»Če začneš pri 300 kilometrih kolesarjenja razmišljati, da te čakata še dva maratona, lahko postane vse skupaj preveliko. Če pa razmišljaš samo o naslednjem majhnem cilju, je naloga obvladljiva.«

»Preprosto nisem mogel popustiti«

Ko so prišli najtežji trenutki, niso odločali samo treningi in psihična pripravljenost.

Naprej so ga gnali tudi družina, prijatelji in navijači.

»Ko sem ponoči videl ljudi, ki so še vedno stali ob progi, vzklikali moje ime in zaradi mene ostali budni, preprosto nisem mogel popustiti.«

Vse je podredil enemu cilju.

»Cilj je bil samo eden - varno priti do cilja.«

In po 25 urah, 28 minutah in 29 sekundah ga je dosegel.

Oktobra že nazaj na start

Po tako veliki obremenitvi si zdaj najprej želi, da bi se telo dobro regeneriralo.

Toda nov športni cilj je že pred njim.

Oktobra ga čaka peti nastop na triatlonu Ironman 70.3 v Poreču. Tokrat želi izboljšati osebni rekord in tekmovanje prvič končati v manj kot petih urah.

Po uspešno zaključenem dvojnem ultratriatlonu pa se pojavljajo tudi misli o še zahtevnejšem izzivu.

Ga čaka trojni ultratriatlon?

Gombošija zanima trojni ultratriatlon.

Razdalje so še bistveno večje: 11,4 kilometra plavanja, 540 kilometrov kolesarjenja in 126,6 kilometra teka.

Kot pravi, so trojni ultratriatlon doslej uspešno opravili trije Slovenci.

A zaveda se, da bi šlo za velik korak naprej, zato datuma še ne želi določiti in prav tako ne želi dajati velikih obljub.

Za zdaj želi predvsem uživati v dosežku, ki je za njim.

»Trenutno želim predvsem uživati v tem, kar smo dosegli, se zahvaliti vsem, ki so mi pomagali, in pustiti času, da pokaže, kateri bo naslednji veliki cilj.«