Nevarnost v Petišovcih? Država išče novega koncesionarja, v najslabšem primeru grozi izbruh plina in požar

Država išče novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje nafte in zemeljskega plina na območju Petišovcev in Doline.

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo javni razpis za pridobivalni prostor Murska depresija, ki obsega dobrih 91 kvadratnih kilometrov. Novi koncesionar bi rudarsko pravico pridobil za 15 let.

Rok za prijavo na razpis se izteče 18. septembra, javno odpiranje ponudb pa bo tri dni pozneje. O izbiri bo na predlog razpisne komisije odločila ministrica za okolje in prostor, odločba pa naj bi bila izdana v 60 dneh od odpiranja ponudb.

Prejšnja rudarska pravica se je iztekla maja

Na območju je rudarsko pravico doslej imela družba Geoenergo, ki je od januarja 2024 v stečaju.

Veljavnost koncesijske pogodbe je bila z zakonskimi podaljšanji nazadnje podaljšana do 28. maja 2026. Takrat se je rudarska pravica iztekla, začasno izvajanje obveznosti nosilca rudarske pravice pa je prevzela država.

Črpanje zemeljskega plina trenutno še naprej izvaja družba Petrol Geo. Ta mora po veljavni odločbi inšpekcije za naravne vire in rudarstvo s črpanjem prenehati najpozneje do 31. decembra 2026.

Devet aktivnih, 12 začasno ustavljenih vrtin

Pridobivalni prostor Murska depresija se razprostira na območju občine Lendava ter vključuje naftno-plinski polji Petišovci in Dolina.

Na območju je trenutno devet vrtin z aktivnim statusom v sistemu pridobivanja zemeljskega plina. Še 12 vrtin je po podatkih države v začasni ustavitvi proizvodnje.

Obstoječa infrastruktura vključuje Centralno plinsko postajo v Petišovcih z dnevno zmogljivostjo 240.000 standardnih kubičnih metrov, zbirno postajo Dolina, transformatorsko postajo ter sistem 37 cevovodnih odsekov v skupni dolžini približno 31,3 kilometra.

Na tem območju sicer nafto in zemeljski plin pridobivajo že vse od leta 1943.

Novi izvajalec bo moral prevzeti tudi sanacijo vrtin

Novi nosilec rudarske pravice ne bo prevzel zgolj črpanja, temveč tudi del sanacijskih obveznosti. Sanacija vrtin Pg-5 in Pg-6, vključno s plačevanjem sredstev zanjo, bo prešla na novega koncesionarja. Ta bo moral prevzeti tudi sanacijske obveznosti za več drugih vrtin in rudarsko infrastrukturo, ki jo bo ponovno uporabljal.

Izjema je vrtina Pg-9. Njena sanacija ostaja v pristojnosti Republike Slovenije in se bo izvajala neodvisno od nove koncesijske pogodbe. Koliko bo sanacija stala in kdaj bo izvedena, v razpisu ni navedeno.

Ponudniki bodo morali predložiti tudi načrt za merjenje, spremljanje in preverjanje izpustov metana ter zagotoviti finančno zavarovanje za izpolnjevanje svojih obveznosti.

Na nevarnosti nenadnega zaprtja smo že opozarjali

O težavah petišovskih vrtin in nevarnosti njihove nenadne ustavitve smo na Sobotainfo že večkrat poročali.

Petrol Geo je novembra lani za Sobotainfo opozoril, da vse vrtine na pridobivalnem prostoru niso dokončno sanirane, zato je treba do njihovega zaprtja zagotavljati reden nadzor in vzdrževanje, vključno s kontroliranim črpanjem.

Po takratnih pojasnilih družbe je takšen nadzor potreben za ohranjanje nizkih tlakov v ležiščih zemeljskega plina.

Opozorili so, da bi lahko hipna in dolgotrajna ustavitev nadzora ter črpanja povzročila dvig tlakov in izbruh zemeljskega plina pod velikim pritiskom. Posledice bi lahko bile onesnaženje zemlje, zraka in podzemnih voda, v primeru vžiga pa tudi obsežen požar.

Na nevarnost je takrat opozoril tudi lendavski župan Janez Magyar, ki je dejal, da bi lahko neustrezno urejanje vprašanja vrtin predstavljalo nevarnost za ljudi in okolje.

Po arbitraži ostajajo odprti še drugi postopki

Petišovske vrtine so bile v središču tudi več stomilijonskega arbitražnega spora med britansko družbo Ascent Resources in Republiko Slovenijo.

Kot smo poročali, je arbitražno sodišče zahtevek vlagatelja, ki je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine, zavrnilo.

Kljub temu država v novem razpisu opozarja, da ta ne posega v druge upravne, inšpekcijske, sodne, stečajne in arbitražne postopke, ki se nanašajo na pridobivalni prostor in še niso pravnomočno končani.

Vsak ponudnik mora izrecno potrditi, da je s temi postopki seznanjen. Kateri postopki še potekajo in kakšne finančne oziroma druge posledice bi lahko imeli, v razpisni dokumentaciji ni podrobneje pojasnjeno.

Kaj bo, če novega koncesionarja ne bo?

Odprto ostaja predvsem vprašanje, kaj se bo z vrtinami zgodilo, če država novega nosilca rudarske pravice ne bo izbrala do konca leta, ko se družbi Petrol Geo izteče rok za izvajanje črpanja.

Prav tako ni znano, koliko podjetij se zanima za 15-letno koncesijo in ali bo med ponudniki tudi Petrol oziroma Petrol Geo.

Za pojasnila o nadaljevanju črpanja po izteku rudarske pravice, količinah načrpanega plina, prihodkih, stroških začasnega upravljanja, stanju vrtin, odprtih postopkih in posledicah morebitnega neuspešnega razpisa smo se obrnili na ministrstvo za okolje in prostor.

Za odziv smo se obrnili tudi na Petrol Geo. Zanimalo nas je, koliko plina trenutno načrpajo, na kakšni podlagi izvajajo dejavnost ter ali se nameravajo prijaviti na razpis za novega koncesionarja. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.