Predsednik združenja ravnateljev vzroke za slabše znanje vidi v nižanju standardov, odnosu do ocen in vse večjem vplivu digitalnih naprav.
Minister za izobraževanje Borut Rončević je ob objavi rezultatov raziskave PISA 2025, ki so za Slovenijo najslabši v zgodovini sodelovanja v tej raziskavi, napovedal korenito prenovo šolskega sistema.
Slovenski petnajstletniki so na vseh treh merjenih področjih - pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti - dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi. Minister je trend označil za »katastrofalen«.
Med napovedmi je izstopala ena: konec devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo od šolskega leta 2028/29. Sedanji prvi razred bi postal obvezni vrtec, ki bi se izvajal v prostorih šole ali vrtca.
Državna sekretarka Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Minister je napovedal tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature.
Napovedi so sprožile ostre odzive. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj je ocenil, da je impulziven odziv ministra na slabe rezultate najslabše, kar je minister lahko naredil.
Nekdanji minister in poslanec Gibanja Svobode Vinko Logaj pa je dejal, da je »zgrožen nad izhodišči reforme šolstva«.
Aleš Benko: Vsebina je tisto, kar šteje
Po ministrovi napovedi smo se za odziv obrnili na ravnatelje soboških osnovnih šol. Med njimi se je prvi odzval Aleš Benko, ravnatelj Osnovne šole I Murska Sobota.
Benko je napovedano spremembo ocenil kot velik sistemski poseg, a ob tem poudaril, da število let šolanja ni ključno.
»Samo število let šolanja po mojem mnenju ne more biti merilo kakovosti šolskega sistema. Pomembnejše je, kaj otroci v tem času pridobijo - kakšno znanje, kompetence, delovne navade in sposobnosti za nadaljnje izobraževanje in življenje,« je dejal.
Prehodu na osemletko načeloma ni bil nasproten, a je postavil jasno merilo:
»Če bo osemletna osnovna šola pomenila bolj premišljen, sodoben in kakovostnejši sistem, sem pripravljen takšno spremembo podpreti. Vendar mora biti jasno, kaj želimo s spremembo doseči in kako bomo to zagotavljali.«
Pri zamisli, da bi sedanji prvi razred postal obvezni vrtec v prostorih šole, je Benko izpostavil konkretno tveganje:
»Zamisel o izvajanju vrtca v šolskih prostorih ni sporna, težavo pa vidim predvsem v tem, da bi vrtec lahko hitro postal 'prikriti' prvi razred osnovne šole.«
Predsednik združenja ravnateljev: Najprej cilji, šele potem rešitve
Za Sobotainfo se je odzval tudi Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš in predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. Poudaril je, da gre za izjemno obsežen sistemski poseg, zato je po njegovem mnenju prezgodaj govoriti o tem, ali je osemletka dobra ali slaba rešitev.
»Najprej moramo jasno opredeliti, katere težave želimo rešiti in kaj želimo z njo doseči. Nato potrebujemo temeljito strokovno razpravo ter analizo prednosti, slabosti in posledic takšne spremembe,« je dejal in dodal, da je treba ugotoviti, ali istih ciljev ni mogoče doseči z vsebinsko reformo obstoječe devetletke.
Rezultati PISA 2025 po njegovem mnenju niso presenečenje.
»Rezultati so posledica nalaganja vseh težav, na katere smo šolniki opozarjali vrsto let,« je dejal Božič.
Opozoril je tudi, da je napoved osemletke zasenčila druge točke reforme, ki jih minister napoveduje in bi jih strokovna javnost brez zadržkov podprla.
Devetletka ni kriva za slabe rezultate
Na vprašanje, ali so slabši rezultati zadosten razlog za skrajšanje osnovnošolskega izobraževanja, je Božič odgovoril odločno: devetletka sama po sebi ni razlog za slabše znanje.
»Zagotovo bo otrok znal več, če bo hodil v šolo in imel učitelje devet let, kot če hodi v šolo osem let. Težave so nastale drugje,« je dejal.
Po njegovem mnenju je ključna sprememba v vrednotah. Kot družba smo začeli več pozornosti namenjati ocenam in ne znanju. Število ocen na spričevalu se je v primerjavi z nekdanjo osemletko močno povečalo, ocenjevanje vedenja pa je izginilo.
»Ideja otroku prijazne šole, ki jim je odvzela dolžnosti, hkrati pa močno izpostavila njihove pravice, je pustila ogromno škode,« je dejal Božič.
K temu je prispevalo tudi prepričanje, da se lahko vsak vtika v strokovno delo učiteljev - grožnje z odvetniki, inšpekcije in zahteve po višjih ocenah so učitelje postopoma prisilile v nižanje standardov. Na vse skupaj se je po njegovih besedah »usedel še izjemno škodljiv vpliv digitalnih naprav«.
Strokovnih argumentov ali podatkov, ki bi kazali na to, da bi osemletna osnovna šola izboljšala znanje otrok, v združenju ravnateljev ne poznajo.
Obvezni vrtec ter posledice za šole in vrtce
Napoved, da bi sedanji prvi razred postal obvezni vrtec, je Božič ocenil previdno. Ker konkreten vsebinski, organizacijski in izvedbeni model ni bil predstavljen, po njegovih besedah ni mogoče podati merodajne ocene.
»Takšna sprememba bi posegla v celotno organizacijo osnovne šole - od predmetnikov in učnih načrtov do kadrov, oddelkov, prostorov, prehrane, prevozov in organizacije pouka. Enake težave bi se pojavile v vrtcih,« je pojasnil.
Dokler ni znan konkreten koncept prehoda na osemletko, po njegovih besedah finančnih, prostorskih in organizacijskih posledic ni mogoče oceniti - ne za šole ne za vrtce. Opozoril je tudi na pogosto spregledano dejstvo: reforma ne bi rešila kadrovske stiske.
»Če bi se del sedanjega programa osnovne šole prenesel v obvezno predšolsko izobraževanje, bi se spremenile potrebe po posameznih profilih vzgojno-izobraževalnih delavcev. Vendar bi jih še vedno potrebovali enako število, saj je vseeno, ali hodi otrok obvezno v vrtec ali v šolo. Zanj potrebujemo učitelja.«
Rok 2028/29: Preveč ambiciozen
Časovnico, ki jo je napovedalo ministrstvo, je Božič ocenil kot težko dosegljivo. Reforma bi zahtevala zakonodajne spremembe, nove učne načrte in predmetnike, kadrovske prilagoditve, reševanje prostorskih težav in iskanje novih organizacijskih modelov.
»Pri reformi šolskega sistema mora biti kakovost izvedbe pomembnejša od hitrosti,« je poudaril.
Posebno poglavje bi predstavljalo prehodno obdobje, v katerem nobena generacija učencev ne bi smela biti v slabšem položaju kot prejšnja.
»Ker nimamo zadosti informacij, ne moremo podati odgovora, kako urediti to obdobje,« je bil odkrit Božič.
Zato vidi hitrejšo in učinkovitejšo pot v reformi znotraj obstoječe devetletne šole.
Združenje ni bilo vključeno v pripravo
Božič je razkril, da Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije s predlogom predhodno ni bilo seznanjeno.
»Želimo si in pričakujemo, da bomo vključeni v nadaljnjo strokovno razpravo. Ravnatelji smo namreč tisti, ki bomo morali spremembe skupaj z učitelji in drugimi zaposlenimi tudi izvajati v praksi,« je dejal.
Poudaril je, da pri šolstvu ne gre le za spremembo sistema: »Spreminjamo okolje, v katerem se bodo razvijale in rastle prihodnje generacije otrok.«
Kaj bi res pomagalo?
Ne glede na to, ali bo osnovna šola osem- ali devetletna, Božič zagovarja konkretne vsebinske ukrepe.
Na prvem mestu je okrepitev bralne pismenosti kot temelja vsakega učenja. Učiteljem je treba dati čas, da z učenci utrdijo znanje, ocene morajo znova postati odraz znanja in ne želja, nagrajevati pa je treba trud, vestnost in odgovornost.
»Učiteljem vrnimo strokovno avtonomijo in jim omogočimo, da se bodo lahko več ukvarjali s poučevanjem in manj z administrativnimi ter drugimi nalogami,« je dejal Božič.
Vse to je po njegovem mnenju mogoče doseči tudi brez spremembe trajanja šolanja, in sicer z reformo skozi tiste točke, ki jih je minister sam navedel, a so ostale v senci napovedi o osemletki.
