Anželj o vodenju občine, razmerah v javnih zavodih in prihajajočih volitvah: »V tem trenutku še nisem sprejel odločitve«

Leto 2025 se počasi poslavlja, z županom Mestne občine Murska Sobota Damjanom Anželjem pa smo ob izteku leta spregovorili o treh letih mandata na čelu občine in o prihodnjem, volilnem letu.

Govora je bilo o sprejemanju težkih odločitev, projektih, vodenju občine, podražitvah, stanju v javnih zavodih, prihodu investitorjev, stanovanjski problematiki in o sodelovanju z mestnim svetom.

Spregovorili smo tudi o proračunu za leto 2026, gradnji upravnega centra, zemljišču na mestu nekdanjega Potrošnika in pripravah na volilno leto.

Za vami so tri četrtine mandata v vlogi župana. Kateri projekti so po vašem mnenju najbolj zaznamovali Mestno občino Murska Sobota od volitev?

»Kar nekaj takšnih projektov lahko izpostavim. Kot prvega smo verjetno že vsi malo pozabili, takoj v prvem letu, ko so bile razkopane ulice Murske Sobote, tudi nekaj nejevolje pri voznikih, ker so bile zapore. Takrat smo zaključevali projekt vodovoda, skupaj z več občinami. Murska Sobota je takrat dobila 14 kilometrov novega vodovoda, prepotrebnega, tako tistega primarnega kot sekundarnega. Obenem pa smo iz proračuna zagotavljali tudi sredstva, da smo preplastili večino teh ulic, kjer je na novo potekal ta vod. S tem se je infrastruktura dejansko izboljšala in smo tudi rešili ta problem za več let. Seveda pa obstajajo še izzivi na tem področju, kar se tiče tako vodovoda kot kanalizacije.

Potem eden večjih projektov je prav gotovo Noršinska ulica, kjer smo zaključili prvo in drugo fazo in povezali Rakičan z Mursko Soboto, tudi s kolesarsko stezo, tudi s preplastitvijo prepotrebne ceste, na katero so občani več let opozarjali zaradi nevzdržnega stanja. Ne nazadnje na tem območju delujejo tudi poslovni subjekti, tako da smo izboljšali infrastrukturo in varnost vseh udeležencev v prometu.

Mogoče kot tretji je občinska zgradba. Projekt, vreden 3,5 milijona evrov. Gre tudi za kulturno dediščino arhitekta Novaka. Dotrajana zgradba več desetletij ni bila deležna resnih vložkov. Potem tudi kot večji projekt, ki že teče, je stadion Fazanerija, dograditev tribun. Prav tako večletna želja privržencev nogometa, tako da stadion, ki je v lasti Mestne občine Murska Sobota, dobiva bolj funkcionalno podobo, tudi za delovanje domačega nogometnega kluba. Stadion pa omogoča tudi, da bi se v doglednem času lahko zgodile večje prireditve oziroma koncerti. Stadion se je v vseh letih, zdaj v desetih letih, zagotovo vedno izboljševal, tako glede travnate površine, umetne trave, razsvetljave in zdaj tudi te povezave tribune.

To so tisti večmilijonski projekti, ki so zaznamovali ta prva moja tri leta.«

Kako danes doživljate vlogo župana v primerjavi s prvim letom mandata?

»Prva ugotovitev je, da funkcija župana terja človeka 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Ko sem vstopil v kandidaturo, sem se zavedal odgovornosti in pomena županovanja. Verjetno pa se takrat, če sem čisto iskren, nisem zavedal, da bo to terjalo celega človeka 24 ur na dan. S tem je manj časa za stvari, ki so v preteklosti dobile pravo mesto.

Prioritete so se zagotovo zamenjale. Več je dela za občane, manj je prostega časa, tudi za družino. Po treh letih pa sem delo do potankosti spoznal in si lažje organiziram delovnik oziroma obveznosti skozi dan, kot je bilo v začetku, ko spoznavaš naravo dela. Tudi kar se tiče občinske uprave in najožjih sodelavcev so stvari postavljene na svoje mesto, zato je organizacija dela zdaj veliko lažja.«

Kaj se je v vašem delu najbolj spremenilo - v načinu vodenja, odločanja ali odgovornosti?

»Po treh letih dobiš določeno samozavest. Lažje se odločaš, ker je v ozadju več znanja, kot ga je bilo takoj na začetku. Vpet si v vse procese, od sprejema proračuna do izvrševanja in na koncu do zaključnega računa. Veliko časa posvečam tudi temu, da sem prisoten na dogodkih, kjer župan mora biti, tudi v gospodarstvu in na ministrstvih v Ljubljani. Organizacija je ves čas med pisarno, terenom in Ljubljano, skoraj tedensko se rutina ponavlja.«

Ali danes sprejemate težje odločitve z večjo gotovostjo kot na začetku mandata?

»Točno tako. Ni nič lažje, ker vsaka odločitev ima posledice in je treba odločitve sprejemati zelo odgovorno. Vendar z večjo gotovostjo in samozavestjo, da so odločitve pravilne, ker za mano stoji ekipa občinske uprave, ki pripravlja podlage. Vodi nas tudi program, ki smo ga ljudem obljubljali in ga želimo izpolniti, tudi v smislu kontinuitete razvoja. V kandidaturo sem vstopil, ker smo se v naših pogledih ujeli s prejšnjim vodstvom in se odločili, da te stvari peljemo naprej.«

Kako bi po treh letih ocenili sodelovanje z mestnim svetom?

»Vselej sem si prizadeval, da bo mestni svet deloval navzven, instituciji primerno, z visokim nivojem dialoga. Mestni svet je mestni svet, ni to nek cirkus. Mestni svet sprejema odločitve, župan je predlagatelj točk, mestni svet pa potrjuje. Če je bilo gradivo slabo pripravljeno ali premalo razumljivo, ga mestni svetniki niso sprejeli. Zato smo večkrat sklicali sestanke ali koordinacije pred sejo, da smo razčistili. 

Sodelovanje z mestnim svetom jemljem kot zelo pozitivno. Mogoče za novinarje celo premalo zanimivo, ampak mi je všeč, da najdemo nivo komunikacije in da stvari normalno potekajo. Skoraj vse, kar smo dali na mestni svet, smo sprejeli, kar vidim kot širši konsenz, da občina lahko razvojno napreduje.«

Pri katerih temah je iskanje soglasja najtežje in zakaj?

»Ena takšnih zadev je vedno proračun. Želja je vedno več, kot je sredstev. Najbolj pa se to odraža pri cenah. Cene si ne izmišljuje župan niti občinska uprava. Obstaja metodologija. Uslužbenci pregledajo elaborate, opozorijo na neskladja, potem se razčisti s pripravljavcem. Cena mora zajemati vse stroške, da odraža dejansko stanje. 

Težko sprejmemo ceno, ki ne odraža vseh stroškov, ker delamo minus in spravljamo v minus javne zavode in javna podjetja. Župan je včasih pri teh zadevah zelo izpostavljen, ker vem, kaj to pomeni za starše pri vrtcih in za vse nas pri komunalni vodi, smeteh in tako naprej. Ampak dejstvo je, da te storitve uporabljamo vsi in je prav, da jih tudi plačujemo.«

Katere bodo ključne točke proračuna za prihodnje leto?

»Finančni izzivi bodo zaznamovali naslednji proračun. Finančno stanje je posledica več faktorjev: investicijskih ciklov, podfinanciranosti občine glede na zakonske naloge in obremenitev z nalogami, ki jih plačujemo za občane na področju sociale, šolstva, vrtcev in nadstandardov. Težko je vzdrževati visok nivo čiščenja, košnje in prireditev, ker to zahteva finančne vložke oziroma odrekanja, kar lahko pomeni kakšno investicijo manj. 

Po drugi strani so infrastrukturni projekti tisti, kjer smo v deficitu: stara kanalizacija, stari vodovod, čistilna naprava prehaja v našo last, gasilski dom potrebuje izboljšave ali nov objekt, Hartnerjeva vila propada, dotrajani mostovi v primestnih naseljih, preplastitve cest, Markišavska cesta, vzhodna obvoznica, krožišče v Černelavcih. Omenil bi tudi TVD Partizan, kolesarsko povezavo Bakovci - Dokležovje, Trstenjakovo ulico, ulico Zorana Velnerja in druge infrastrukturne izzive. 

Ob tem imamo velike stalne izdatke: samo za vrtce letno damo 4,5 milijona evrov, hitro pridemo krepko čez deset milijonov za institucionalno varstvo, socialne transferje, pomoč na domu, razpise, letni program športa, štipendije in nadstandarde v šolah. Nekaj izzivov je, finančno smo omejeni, ker večjih prilivov občina nima.«

Kaj želite izpeljati do konca v prihodnjem letu?

»Zaključiti prenovo delavskega doma. Zaključiti tribune na Fazaneriji. Začeti obnovo Partizana in ga zaključiti verjetno v letu 2027. Kolesarska steza Bakovci - Dokležovje. Začeli bomo s kompetenčnim parkom, kjer smo bili uspešni na dogovoru za razvoj regije, projekt je ocenjen čez pet milijonov evrov. Prenova mestnega parka se bo začela naslednje leto. Želimo si, da bi se začela tudi gradnja vzhodne obvoznice. 

Moja osebna želja je začetek obnove Markišavske ceste in krožišče v Černelavcih, ker se tam skoraj mesečno zgodi prometna nesreča. Med večjimi projekti je še nadzidava glasbene šole, kjer smo bili uspešni na razpisu, je pa še polmilijonski lastni delež.«

Ste bili v stiku z drugimi občinami glede reševanja prostorske stiske na Osnovni šoli IV Murska Sobota?

»Na Osnovni šoli IV se soočamo z veliko prostorsko stisko. V začetku mandata je bilo okrog 100 oziroma 110 učencev, sedaj jih je 170. Šola ne dopušča več dodatne širitve. Z ministrstvom za šolstvo smo dogradili štiri učilnice, vrednost je bila pol milijona evrov. Če štiri učilnice stanejo pol milijona, si lahko predstavljate, koliko stane nova šola. 

Mestna občina Murska Sobota žal ni sposobna sofinancirati nove šole. Okrog 40 odstotkov učencev je iz Mestne občine Murska Sobota, ostali iz drugih občin. Dal sem pobudo na svetu regije, da si skupaj delimo stroške in investicije, vendar pobuda ni bila sprejeta. Občine si delimo materialne stroške, investicije pa ostajajo na domicilni občini. V tem trenutku ni nove lokacije in sredstev za rešitev. Rešitev vidim v sistemski ureditvi, v spremembi zakonodaje, šolskih okoliših ali drugačni ureditvi. To ni problem samo Murske Sobote, tudi druge občine imajo podobne težave.«

Ste pripravljeni na kandidaturo za nov mandat?

»Iskreno povedano, v tem trenutku še nisem sprejel odločitve. Želel bi si, da se projekti, ki smo jih začeli, končajo in da se nekateri še začnejo, ker so nujne. Mestna občina se je pozicionirala v zadnjem desetletnem obdobju, tudi kot razvojno z največjim skokom v zadnjih desetih letih. 

Leta 2023 smo bili tudi najbolj varno mesto. Smer je začrtana. Želel bi si še več gospodarske iniciative in reševanja stanovanjskih izzivov. Izzivov je še kar nekaj. Je pa še nekaj časa, počakajmo do končne odločitve glede kandidature.«

Stečaj javnega zavoda Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan ste v pogovoru lansko leto označili za črno piko vašega mandata. V kakšni fazi je trenutno stečajni postopek in kako je z dogovorom o poravnavi z nekdanjim direktorjem?

»Takrat, ko je stečaj bil neizogiben, smo vedeli, da bo ta pot dolga in težka. Veseli me, da smo uspeli določene projekte prenesti na druge javne zavode in ublažiti ta madež pri tujih občinah in organizacijah. Glede stečaja imamo nerešene situacije in spore glede premičnega premoženja. Kar je bilo kupljeno neposredno iz proračuna Mestne občine, smatramo, da pripada občini. 

Kar se tiče poravnave z bivšim direktorjem, za nas ne pride v poštev nobena poravnava. Vložil sem kazensko ovadbo za stvari, kjer je bilo dokazano, da je bil zlorabljen javni denar. Želim si, da procesi dobijo epilog in da bodo odgovorni odgovarjali. Ko se stečaj zaključi, želim, da dvorec dobi novo vsebino, jasnejšo in transparentno. V tem času se trudimo, da se ureja okolica in da objekt ne propada. Še bo trajalo.«

Kakšno je dejansko stanje s samim dvorcem, hlevi in jahalnimi površinami? Bi bila potrebna obsežna obnova?

»Nepremičnina potrebuje vložek, tudi konjeniški center. V prihodnjem proračunu bomo zagotovili določena sredstva za nujne posodobitve, da bo ta del vzdržen. Dokler stečaj ni končan, novih vložkov ni za pričakovati. Glede premičnega premoženja s stečajnim upraviteljem nismo na isti točki. Poravnava za občino ne pride v poštev.«

Kako na občini zagotavljate, da se taki primeri v javnih zavodih ne bodo več ponovili?

»Javni zavodi imajo nadzorne organe, ki morajo opraviti nadzorno funkcijo. Od takrat smo bolj previdni in v mestni upravi bolj dosledno pregledujemo dogajanje v javnih zavodih. Pri dvorcu so zatajili skoraj vsi mehanizmi. Zdaj so stvari bolj pod kontrolo. Vsak mora nositi del odgovornosti. Upam, da do takšne situacije nikoli ne pride.

Ne vem, kako je naj občina odgovorna, če banka na eno soglasje mestnega sveta bivšemu direktorju podeli dva kredita. Takšne stvari je včasih težko sproti ugotoviti. Ko se naberejo večje stvari, potem pridejo iz omare tudi tiste manjše.

Dosti lažje je komentirati s kavča. Ene in iste ljudi imamo na razpolago, ki jih potem tudi kadrujemo v razne svete zavodov. Želel bi si več novih obrazov. Včasih slišim, da koga ne pustimo zraven. Do mene ni prišel skoraj nihče, ki bi se ponudil, da bi pomagal pri kateri zadevi. Mi smo odprti, jaz sem odprt za kakršno koli pomoč. Seveda pa, če se izpostaviš, moraš včasih kakšno stvar grenko požreti. Tu smo si ljudje različni, z daljave je lažje gledati.«

Na slabem glasu je že dlje časa tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Ostri ste bili tudi vi. Je čas, da se direktorica poslovi?

»Čisto konkretno, kot ste me vprašali: mislim, da vodenje zavoda ni v redu. Tukaj bo moralo priti do nekih ukrepov. Vsekakor se dela škoda tako v knjižnici, kakor tudi v občini. To je sedaj prisotno že na nacionalnem nivoju. Problemi izvirajo iz preteklosti. Že več let pred mojim prihodom tam zadeve niso bile v redu, tudi glede izpodbijanja samega imenovanja direktorice, potem daljše odsotnosti direktorice in vodenja javnega zavoda.

Že v začetku sem opozoril, da je moje videnje, da potekajo določeni notranji boji dveh struj. Je pa problem pri vodenju, definitivno, kajti stvari se že predolgo vlečejo. Pričakoval sem, da se bodo normalizirale, ampak počasi izgubljam upanje, da je to mogoče pod tem vodstvom, tako da se bodo v prihodnje verjetno v tem javnem zavodu stvari spremenile.«

Kako uspešne so bile v zadnjih dveh letih prodaje občinskih zemljišč?

»Gre za kapitalske prihodke in za zemljišča, vezana na projekte. Ugotovili smo, da se prodaje niso izvedle v pričakovani meri, zato je nastala proračunska luknja. Želim si, da so prodaje bolj realno načrtovane. Večina zemljišč je bila prodana, novih kapitalskih prihodkov v takšni meri ni za pričakovati, zato se bodo prihodki zmanjšali. Prodaje so bile uspešne, cena pa je tržna. Pri nas smo veseli za 40 ali 50 evrov na kvadrat, drugje prodajajo po 150 do 300 evrov na kvadrat.«

Mercator je pred časom napovedal gradnjo trgovine z garažno hišo na zemljišču nekdanjega Potrošnika. Kakšni so trenutni načrti?

»Po spremembi lastništva smo imeli sestanek z novimi lastniki. Njihovi pogledi in naša pričakovanja sovpadajo. Trgovina ni več prioriteta v takšni obliki, kot je bila zamišljena, mogoče kot manjša. 

Investitor je napovedal več poslovno-stanovanjskih objektov in garažno hišo. Pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt, ki bo šel v javno razgrnitev. Po novem letu naj bi prišli z idejno zasnovo, da skupaj pomagamo, da se načrt sprejme in omogoči gradbeno dovoljenje ter gradnjo.«

Če tam ne bo več parkirišča, kako boste reševali problematiko parkirnih mest?

»V začetku mandata smo sprejeli sklep o conah, določili prvo, drugo in tretjo cono in zneske parkiranja. Tam je zdaj veliko divje parkirišče. Ko tega ne bo več, bo v mestu verjetno potreba po dodatnih parkirnih površinah. Cone v centru so namenjene kratkotrajnim opravkom, zato so cone III za celodnevno parkiranje. Cena parkiranja je relativno nizka, 50 centov na uro, prvih pol ure se odbije. Zaenkrat je dovolj parkirnih mest, zato ni poslovne iniciative za garažno hišo.

Zavedamo se te problematike, da bo treba pristopiti tudi k temu. Upam, da se bo garažna hiša zgodila in omogočila parkiranje tudi tistim, ki prihajajo v mesto.«

V zadnjem obdobju se je ogromno dogajalo na pogorišču Mure, v Mursko Soboto je prihod napovedala tudi Atlantic Grupa, gradnjo tovarne je napovedalo tudi podjetje Bisol. Kakšno je trenutno stanje s prihodom investitorjev?

»Trudimo se privabiti nova podjetja. Vprašanje je, kakšna podjetja si želimo. Vsako delovno mesto je zaželeno, da so službe blizu doma in za dostojno plačilo. Interes je pokazalo turško podjetje, ki izdeluje toplozračne balone, in že deluje. Tudi podjetje Lelosi je vzpostavilo proizvodnjo. 

Droga Kolinska oziroma Atlantic Grupa je prevzela podjetje Osem in bodo na pogorišču mesne industrije Pomurka vzpostavili novo proizvodnjo. Podjetje Bisol pričakuje gradbeno dovoljenje, investicija je 32 milijonov evrov. Podjetje je že plačalo komunalni prispevek, zato verjamem, da je zadeva resna in da se bo gradnja zgodila.«

V stranki Gibanja Svoboda so v oceni dela župana izpostavili, da so bile v tem mandatu zamujene priložnosti za močnejši gospodarski razvoj. Vaš komentar?

»So povedali, kaj so oni k temu prispevali? Tudi sam menim, da so bile marsikatere priložnosti zamujene, če bi na državnem nivoju in lokalno bolj povezano delovali. Zahvaljujem se za projekte, ki smo jih skupaj izvedli, ocenjujem pa, da bi se dalo narediti več.«

V zadnjem obdobju je veliko prahu dvignilo tudi sofinanciranje občin z romskimi naselji. Kakšno je trenutno stanje glede sofinanciranja, imate morda tudi informacije o vzpostavitvi pilotnega romskega naselja?

»Bil sem zelo razočaran nad novo razpredelnico delitve denarja. To ni romski denar, ampak dodatni nenamenski denar občinam z romsko skupnostjo. V osnovi je bil denar razdeljen na dve tretjini za Dolenjsko in ena tretjina za Prekmurje, kar je bilo nekorektno. Pomurski predstavniki smo se znali argumentirano postaviti in takrat je bil zagotovljen dodaten denar preko 20.a člena indeksa razvojne ogroženosti. 

Zdaj je bil ta člen črtan in vzpostavljena nova formula. Štiri pomurske občine, torej Murska Sobota, Beltinci, Lendava in Turnišče, so nominalno izgubile več kot 800.000 evrov v primerjavi s prejšnjo delitvijo. Motilo me je, da občine nismo dobile izračunov in projekcij. Prišlo je tudi do razhajanj v podatkih glede ocenjenega števila pripadnikov romske skupnosti in števila naselij. Upam, da bodo z občinami preverili vhodne podatke in da se stanje popravi. 

O pilotnih naseljih imamo premalo podatkov. V Mestni občini Murska Sobota takšno vzorčno naselje že obstaja, gradilo se je desetletja. Nova formula ne upošteva preteklih vlaganj in tudi ne Romov, ki živijo v mestu.«

Kaj lahko mladi pričakujejo na področju stanovanjskih rešitev?

»Dober bivalni standard je predpogoj za napredek občine. Želimo si več stanovanjske gradnje. Interes za življenje v Mestni občini Murska Sobota je velik. Imamo sprejetih sedem oziroma osem občinskih podrobnih prostorskih načrtov, kjer se gradnja žal ne zgodi. Eden večjih projektov je komasacija v Rakičanu, kjer bo omogočeno novo stanovanjsko naselje za okrog 30 individualnih hiš. 

V mestu se zaključujejo Zeleni dvori s 74 stanovanji, zaključil se je blok na Lendavski ulici, pripravljata se še vsaj dva bloka v centru. Želim si, da bi se nadaljevala gradnja na Lendavski ulici, kjer je omogočena še gradnja treh blokov. Pričakujem še kar nekaj stanovanjske gradnje v naslednjih letih.«

Kaj bi si želeli, da občani ob koncu vašega mandata prepoznajo v vas?

»Želel bi si, da v meni prepoznajo, da se trudim za nadaljnji razvoj mestne občine. Ljudje od drugje priznavajo, da se je mesto v zadnjih letih spremenilo. Želel bi si, da se me spomnijo po kontinuiteti razvoja, da stvari niso zastale in da so se projekti realizirali, ne ostali na papirju. Želel bi si tudi več sodelovanja in da nas Ljubljana bolje začuti in prisluhne potrebam, ker je Prekmurje dolgo infrastrukturno zaostajalo. 

Vsi ti projekti, ki smo jih napovedali, kar smo obljubljali, smo tudi speljali. Nismo obljubljali nečesa, česar nismo mogli izpeljati. Želim si, da si me ljudje zapomnijo tudi po tistem, kar ni očem vidno. Za štirimi stenami je bilo opravljenega dosti dela, ogromno sestankov in tako naprej. Tisto, kar smo obljubljali, ocenjujem, da smo skoraj vse izvedli.«

Kakšno oceno bi dali svojim trem letom od ena do deset?

»Sam sebe je težko ocenjevati, ker je lahko ta ocena zelo nerealna. Naj ljudje ocenijo na naslednjih volitvah, če bom kandidiral.«

Kje boste preživeli najdaljšo noč v letu in kaj želite občankam in občanom v letu 2026?

»Praznike bom preživel doma z družino, kajti v zadnjih treh letih sem jih zaradi službenih zadev moral včasih žal tudi zanemariti. Družina je tista osnova, družina daje varnost in samozavest. Bom se pa polnoči verjetno oglasil v središču Murske Sobote, da pozdravim občane in da z optimizmom stopimo v prihodnje leto. 

Občankam in občanom bi želel, da ostanejo zdravi, strpni, da ne pozabijo vrednot. Medgeneracijska solidarnost je izjemno pomembna. Prenos znanja iz starejših na mlajše ter spoštovanje starejših. Tako si želim sam živeti. Spoštovati moramo vrednote, če hočemo, da bo družba normalno funkcionirala. Samo družba, ki sodeluje, lahko preživi in napreduje.«