Gibanje Svoboda in Nova Slovenija pričakujeta objektivno analizo, ki bo pokazala, ali naj občina po letu 2027 nadaljuje koncesijo ali storitev prenese na javno podjetje.
V Mestni občini Murska Sobota se nadaljuje razprava o prihodnosti soboške čistilne naprave. Jeseni 2027 se namreč izteče obstoječa koncesijska pogodba za izvajanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
Mestna občina Murska Sobota dokončne odločitve o prihodnjem modelu še ni sprejela. Kot so pojasnili za Sobotainfo, je naročena strokovna analiza, ki naj bi primerjala različne možne oblike izvajanja storitve.
Za odziv smo zaprosili tudi svetniške skupine v mestnem svetu. Odgovorili sta Gibanje Svoboda in Nova Slovenija, od Slovenske demokratske stranke, Socialnih demokratov, Neodvisne stranke Pomurja in Liste za našo Soboto odgovorov do objave članka nismo prejeli.
Svoboda pričakuje objektivno analizo
V Gibanju Svoboda iztek koncesijske pogodbe razumejo kot pomembno priložnost, da občina ponovno celovito preveri, kateri model izvajanja te gospodarske javne službe je najboljši za občanke in občane.
»Po 25 letih je prav, da se ne odločamo avtomatično, temveč na podlagi podatkov, primerjav in jasnih dolgoročnih učinkov,« so zapisali.
Ob tem pričakujejo, da bo naročena strokovna analiza pripravljena kakovostno, objektivno in realno. Po njihovem mora mestnemu svetu in javnosti omogočiti trezno odločanje.
Kot poudarjajo, mora analiza jasno pokazati finančne, organizacijske, tehnične in pravne posledice posameznih možnosti.
»Ne sme biti pripravljena na način, da bi vnaprej utemeljevala že izbrano rešitev,« so dodali.
Nadaljevanje koncesije zanje ni samoumevno
V Gibanju Svoboda se bodo do končne odločitve opredelili po seznanitvi z vsemi strokovnimi podlagami. Kljub temu v tem trenutku ne vidijo prepričljivega razloga, da bi morala občina avtomatično nadaljevati koncesijski model oziroma izvajanje prek zunanjega izvajalca.
Opozarjajo, da je koncesijski model lahko v določenih primerih smiseln, predvsem takrat, ko občina nima lastnih kapacitet, znanja ali finančnih možnosti za izvajanje storitve.
V Murski Soboti pa po njihovem obstaja pomembna okoliščina.
»Imamo javno podjetje Komunala Murska Sobota, ki že izvaja pomembne komunalne dejavnosti, med drugim na področju kanalizacije, odvajanja odpadne vode in upravljanja čistilnih naprav,« so navedli.
Zato se jim zdi legitimno in smiselno, da se resno preveri možnost prenosa izvajanja na javno podjetje.
Naklonjeni prevzemu s strani Komunale Murska Sobota
V Gibanju Svoboda so tej možnosti naklonjeni. Menijo, da mora biti prva resna možnost, ki jo občina preveri, prevzem izvajanja s strani Komunale Murska Sobota.
Pri tem poudarjajo, da gre za gospodarsko javno službo, ki je neposredno povezana z vsakdanjim življenjem ljudi, varovanjem okolja in upravljanjem ključne občinske infrastrukture.
»Zato se nam zdi smiselno, da ima občina nad njo čim večji neposreden nadzor,« so zapisali.
Ob tem opozarjajo, da bi moral morebitni prevzem temeljiti na realnem načrtu. Ta bi moral vključevati kadre, opremo, odgovornosti, finančne posledice in časovnico prehoda.
Če bi analiza pokazala, da so za prevzem potrebne določene priprave, bi jih bilo treba po njihovem začeti pravočasno.
Nova Slovenija prav tako proti avtomatizmu
Podobno poudarjajo tudi v Novi Sloveniji. Po njihovem je iztek koncesijske pogodbe jeseni 2027 pomemben trenutek za Mestno občino Murska Sobota.
Kot so zapisali, se prvič po daljšem obdobju odpira možnost, da se resno in brez avtomatizma premisli, kako naj bo ta ključna javna služba organizirana v prihodnje.
»Gre za obvezno gospodarsko javno službo, neposredno povezano z zdravjem ljudi, varstvom okolja in računom, ki ga vsak mesec prejmejo občanke in občani,« so poudarili.
Zato izteka koncesije po njihovem ni mogoče razumeti zgolj kot tehnično formalnost. Razumejo ga kot priložnost, da občina na podlagi objektivne analize plusov in minusov vseh modelov izbere rešitev, ki bo najbolj služila ljudem.
Tudi Nova Slovenija odpira vprašanje javnega podjetja
V Novi Sloveniji menijo, da koncesijskega modela ne bi smeli avtomatično podaljševati zgolj zato, ker ga občina uporablja danes.
Najprej bi bilo treba po njihovem s številkami in pravnimi argumenti primerjati koncesijo z drugimi možnostmi. Med temi posebej izpostavljajo izvajanje prek javnega podjetja v 100-odstotni lasti Mestne občine Murska Sobota.
»Koncesija je dopusten model, a prinaša svojo ceno: manjši neposredni vpliv občine na poslovanje, tarifno politiko in investicije ter večjo odvisnost od poslovnih interesov zasebnega izvajalca,« so zapisali.
Če bi v resni primerjavi prevladali javni interes, stabilnost storitve in dolgoročna gospodarnost za občanke in občane, se v Novi Sloveniji ne nagibajo k temu, da bi koncesijo podaljševali kot prvo izbiro.
Javno podjetje ob pogoju strokovne potrditve
Možnost, da bi izvajanje prevzelo javno podjetje, v Novi Sloveniji podpirajo pod pogojem, da analiza pokaže dolgoročno sposobnost zagotavljanja enake ali boljše kakovosti storitve po primerljivi ali nižji ceni za ljudi.
Po njihovem ima model javnega podjetja v 100-odstotni lasti občine več pomembnih prednosti.
Med njimi izpostavljajo neposreden vpliv občine na poslovanje in investicije, lažje usklajevanje tarifne politike s socialno vzdržnostjo ter večji demokratični nadzor.
»Če zasledujemo predvsem interes prebivalcev Murske Sobote in ne zasebnih dobičkov, je smiselno, da to možnost obravnavamo zelo resno in ne zgolj kot alternativo na papirju,« so zapisali.
Pri čistilni napravi ne gre za klasičen trg
V Novi Sloveniji se jim z vidika občank in občanov kot najprimernejši kaže model izvajanja prek javnega podjetja, katerega 100-odstotni lastnik je Mestna občina Murska Sobota.
A ob tem dodajajo pomemben pogoj: izvedljivost mora potrditi objektivna analiza. Kot poudarjajo, pri zagotavljanju storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda ne gre za klasičen trg, kjer bi konkurenca vsakodnevno vplivala na ponudnike.
»Gre za naravni monopol. V takšnih primerih je za ljudi praviloma ugodneje, da je monopol v javnih, ne zasebnih rokah,« so navedli.
Ob tem dodajajo, da mora biti tak model povezan z dobrim upravljanjem, transparentnostjo in strokovnim nadzorom.
Javni nadzor kot osrednje vprašanje
Obe svetniški skupini velik pomen pripisujeta javnemu nadzoru nad čistilno napravo in komunalno infrastrukturo.
V Gibanju Svoboda poudarjajo, da čistilna naprava ni navadna gospodarska dejavnost, temveč ključna javna infrastruktura. Gre za storitev, ki jo plačujejo uporabniki, vpliva pa na kakovost bivanja, okolje in dolgoročni razvoj občine.
V Novi Sloveniji dodajajo, da so od takšnih sistemov odvisni pitna voda, čisto okolje, preprečevanje poplav in sanitarna varnost.
»Če je izvajalec javno podjetje v polni lasti občine, je nadzor večnivojski: preko ustanoviteljskih pravic, nadzornega sveta, mestnega sveta in javnosti,« so zapisali.
Pri klasični koncesiji je po njihovem mnenju nadzor bolj posreden. V praksi se pogosto omeji na pogodbeni nadzor in inšpekcijske postopke, ključne poslovne odločitve pa sprejema zasebni subjekt.
