Poplave v Pomurju: Župani zahtevajo eno študijo, saj so stroški za občine sicer preveliki

»Delamo to po predpisani metodologiji, kot jo je postavila stroka, in te nove opozorilne karte prikazujejo območja, kjer so potencialno mogoče poplave ob nekih izrednih vremenskih dogodkih. Dejstvo je, da so te karte bistveno drugačne, prikazujejo več območij, kot je bilo doslej prikazanih kot poplavnih. To pa pomeni, da povzročajo tudi neko nezadovoljstvo na strani občin,« je povedal Tomaž Prohinar, direktor Direkcije Republike Slovenije za vode.

»Občina Razkrižje je zadnja v verigi v Ščavniški dolini: Smo mi, Razkrižje, potem je Ljutomer, Križevci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Gornja Radgona in potem je celo Sveta Ana, ki niti ni v naši regiji. 

Nam je Direkcija RS za vode naročila, da če bi ta hidravlično-hidrološka študija tudi za Razkrižje nekaj pokazala, moramo vsaj 2/3 te Ščavniške doline, samo za naše majhne občine, dati izdelati in plačati blizu 100 tisoč evrov, kar je nesprejemljivo.

Če hočemo še eno drugo študijo, moram biti natančen, saj to je za laike težko razumeti. Če pa hočemo hidravlično študijo imeti, to je drugi del študije, moramo še obdelati še reko Muro, ker pri nas se Ščavnica izlije v reko Muro in še moramo tako iz desnega brega reke Mure izdelati študijo za Občine razkrižje, Križevci, Veržej ter na levi strani za Črenšovce, Beltince in Odrance.« 

»Skrajna možnost je, da potem združeno občine, kar smo danes direktorju tudi predlagali, damo mi polovico, vse pomurske združene občine, polovico pa država. To je nek naš skrajni predlog, da bi potem v to še tudi šli, in mislim, da bi to tudi bilo izvedljivo.«

»Če strnemo na 1 ali 2 študiji na državni ravni bi bil strošek bistveno manjši, pa če tudi mi (občine) damo en del zraven. S temi zaključki smo se danes razšli, čeprav se direktor z njimi ni strinjal. Mi bomo šli na svet regije, ki ga še vendarle imamo, in bomo to skušali doseči: da država da en del, da ne bo tega vsaka občina posebej financirala,« razlaga Ivanušič.

»Dogovor danes je bil, da se razmisli o enotni študiji za celotno območje. Da skupaj pristopijo občine in država. Tukaj bomo mi pripravili neko oceno, koliko bi ta študija stala, koliko časa bi zahtevala njena izdelava in v končni fazi potem upam, da bo ta volja potem tudi obveljala.«

»Večina občin je naštela, kakšne investitorje je že izgubila. Kajti mi samo za 4 parcele spreminjamo OPN, ki ga imamo že od 2015. Ampak da se pravila igre menjavajo v par letih, 2015 je na nekem območju pozidava bila mogoča, zdaj naenkrat pa je v 2019 tako ogroženo, ker ima država neke druge podatke, to je pa nesprejemljivo,« je prepričan Ivanušič.

»Bilo je nekaj očitkov o slabo izdelanih kartah, o napačni metodologiji. In mi smo tudi povedali, da nam podrobnejše obdelave in pa izdelane hidrološko-hidravlične študije kažejo, da se te karte dobro ujemajo, da je metodologija očitno prava. Dopuščamo pa možnost, da je kje v kakšnem primeru tudi kakšna napaka.«